Jedro

Retroaktivna uporaba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ je ustavno dopustna. Vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva, je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo, št. U-I-23/93, je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 30.8.2005. Z njo je bila zavrnjena tožničina pritožba proti odločbi Upravne enote Maribor z dne 21.7.2004, s katero je bilo ugotovljeno, da se B.B., roj. 4.11.1908 v Mariboru, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da gre v zadevi za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva B.B. (roj. 4.11.1908 v Mariboru, umrle 29.11.1993 v Grazu) kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije po 3. odstavku 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Upoštevajoč 39. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, ko sta upravna organa upoštevala predpise o državljanstvu, ki so na območju Slovenije veljali od 28.8.1945 do uveljavitve ZDRS, to je 35. člen Zakona o državljanstvu DFJ (Uradni list DFJ, št. 64/45), 35. člen Zakona o potrditvi in spremembah Zakona o državljanstvu DFJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, dalje ZDrž) ter Zakon o spremembah in dopolnitvah ZDrž (Uradni list FLRJ, št. 105/48), s katerim je bil uveljavljen nov 2. odstavek 35. člena, po katerem se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki so živele v tujini in so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Pritrjuje ugotovitvi upravnih organov o nemški narodnosti B.B. (zanjo se je s članstvom v Kulturbundu sama opredelila, ne glede na to, iz kakšne družine je izhajala) ter ob upoštevanju podatkov v spisu U 2570/2005 tudi nadaljnji ugotovitvi, da je imenovana zapustila ozemlje takratne Jugoslavije že pred uveljavitvijo 2. odstavka 35. člena ZDrž, to je pred 4.12.1948. V zvezi z domnevo nelojalnosti, ki izhaja iz določbe 3. odstavka 63. člena, pa je bilo tožnici omogočeno njeno izpodbijanje. Tožnica pa ni izkazala obstoja okoliščin niti ni predlagala dokazov o kontinuiranem lojalnem ravnanju imenovane.

Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS ter navaja, da naj bi izpodbijana sodba nedopustno temeljila na določbah ZDrž 1948, s katerim so kršene temeljne človekove pravice vsebovane v Splošni deklaraciji človekovih pravic. Z določbo 1. odstavka 1. člena omenjenega zakona se namreč retroaktivno jemlje državljanstvo nelojalnim osebam nemške narodnosti. Ugotovitev o nemški narodnosti B.B. temelji na podatkih o članstvu v Kulturbundu, ki jih hrani državni arhiv ter jih že upravni organ opredeljuje zgolj kot "sekundarno gradivo". Čeprav so podatki o slovenskem poreklu imenovane razvidni že iz rojstne matične knjige kot izjave njene hčerke, niti upravna organa, niti sodišče niso opravili dokazne presoje v smislu 9. člena ZUP. Zato predlaga, da se njeni pritožbi ugodi, izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi oziroma podrejeno izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi gre za ugotavljanje državljanstva kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije v smislu 3. odstavka 63. člena ZDen. Po določbi 39. člena ZDRS je treba pri ugotavljanju državljanstva posamezne osebe uporabiti predpise o državljanstvu od njenega rojstva do dne ugotavljanja državljanstva. Tožnica s pritožbo izpodbija uporabo 2. odstavka 35. člena ZDrž, ki je bil sprejet z novelo tega zakona in je začel veljati 4.12.1948. Določil je, da se za državljane FLRJ ne štejejo osebe nemške narodnosti, ki živijo v tujini in ki so se med vojno ali pred vojno s svojim nelojalnim ravnanjem proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti. Predpisal je torej izjemo od pravila, vsebovanega v 1. odstavku 35. člena ZDrž, po katerem veljajo za državljane FLRJ vse osebe, ki so bile na dan 28.8.1945 po veljavnih predpisih državljani FLRJ. Določba 35. člena ZDrž se je uporabljala retroaktivno, kar je pomenilo, da določene osebe nemške narodnosti, pri katerih sta bila izpolnjena še druga dva pogoja, to sta odsotnost in nelojalno obnašanje, niso pridobile državljanstva FLRJ. Vprašanje uporabe določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva oziroma vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva, je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo, št. U-I-23/93, je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna (41. do 45. točka obrazložitve odločbe, št. U-I-23/93). Glede na to odločitev ustavnega sodišča, so tudi po presoji pritožbenega sodišča, tožničine navedbe, da se v postopku ugotavljanja državljanstva ne bi smel uporabljati 2. odstavek 35. člena ZDrž, neutemeljene. Uporaba navedene določbe v postopku ugotavljanja državljanstva ne more pomeniti kršitve kakšne človekove pravice.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo utemeljeno pritrdilo ugotovitvi upravnih organov, da se je B.B., glede na arhivske podatke o svojem članstvu v Kulturbundu, že sama opredelila za nemško narodnost ter (tudi z upoštevanjem podatkov spisa upravnega sodišča RS v Ljubljani, št. U 2570/2005), ugotovitvi, da je imenovana že pred uveljavitvijo 2. odstavka 35. člena ZDrž, to je pred 4.12.1948 zapustila ozemlje takratne Jugoslavije. Tako sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi kot tožena stranka v izpodbijanem upravnem aktu sta prepričljivo obrazložila in pravilno zavrnila tožničine ugovore glede sklicevanja na arhivsko gradivo kot tudi glede neverodostojnosti podatkov o članstvu tožničine pravne prednice v Kulturbundu in v posledici tega njene nemške narodnosti. Sodišče je tožnici pojasnilo tudi, zakaj na drugačno presojo narodnosti njene prednice, tožbeni ugovori, da naj ne bi bila članica Kulturbunda, niso relevantni. Zato je po presoji pritožbenega sodišča ugovor o kršitvi 9. člena ZUP oziroma načela proste presoje dokazov neutemeljen.

Tožnici je bila v upravnem postopku dana možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti B.B., vendar pa v postavljenem roku ni ponudila nobenih navedb in dokazov o ravnanju imenovane, ki bi izpričevale lojalnost, oziroma o obstoju drugih okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale nelojalnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklepalo, da zgolj z oporekanjem verodostojnosti arhivskega gradiva, tožnica ni uspela izpodbiti domnevane nelojalnosti pravne prednice.

Pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz razloga 5. odstavka 72. člena ZUS ni dopustno uveljavljati, saj izpodbijana sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku.

Pritožbeno sodišče je spoznalo, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.