Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo. Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu pa ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki trdi, da je 04. 02. 2011 dopolnil predlog za izvršbo, in to elektronsko, kar ima tudi evidentirano. Zahtevani sta bili davčna številka in EMŠO, do teh podatkov pa je prišel zelo težko, vendar jih je uspel dobiti. Predlaga, da sodišče izda sklep o izvršbi.

V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor dolžnici.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 s spremembami) – v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena ZIZ.

V skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZIZ morata biti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med drugim navedena upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ, ki določa, da so identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba, osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak (npr. številka zdravstvenega zavarovanja) ali drug ustrezen identifikacijski podatek (npr. številka potnega lista). Iz določbe tretjega odstavka 41. člena ZIZ pa izhaja, da če upnik ne razpolaga z identifikacijskim podatkom iz 2. točke prvega odstavka 16.a člena tega zakona, mu ga v predlogu za izvršbo ni treba navesti, če sodišče ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah lahko dolžnika nedvoumno identificira na podlagi ostalih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 16.a člena tega zakona, ki so v predlogu za izvršbo navedeni. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zapisalo, da dolžnika ob preverjanju v elektronsko dosegljivih evidencah na podlagi navedenih podatkov (iz predloga za izvršbo in dopolnitve predloga za izvršbo) ni moglo nedvoumno identificirati, zato je predlog štelo za nepopoln in ga je zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz obrazložitve sklepa in iz podatkov v spisu namreč ni razvidno, zakaj dolžnika na podlagi podanih identifikacijskih podatkov ni bilo mogoče nedvoumno identificirati, oziroma kateri izmed navedenih podatkov in v čem so si med seboj v nasprotju ali so nepravilni, zaradi takega pomanjkanja oziroma nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih pa izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti.

Glede na navedeno je višje sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.