Jedro

Predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki naložilo, da v roku 15 dni za v razlastitvenem postopku odvzeto zemljišče parc. št. 2204/4 k. o. ... predlagatelju plača odškodnino v višini 1.067,64 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka) ter mu povrne 64,80 EUR stroškov postopka (III. točka izreka). V preostalem delu je predlog predlagatelja zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj. V obširni laični pritožbi ponavlja navedbe iz predloga in pripravljalnih vlog z dne 4. 1. 2021, 27. 7. 2021, 2. 11. 2021, 3. 12. 2021 in 6. 7. 2022 ter ob tem trdi, da je sodnica ključna bistvena navedena dejstva v teh vlogah iz izpodbijanega sklepa namerno in zavestno v celoti izločila. Izpodbija 4. točko obrazložitve, ker je Zakon o urejanju prostora – ZUreP-3 začel veljati 1. junija 2022 in zato 216. člen tega zakona ne more predstavljati pravne podlage za določitev odškodnine zaradi razlastitve. Zaključuje, da izpodbija I. in II. točko izreka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi oziroma odpravi izpodbijani sklep in samo s sklepom odloči o zadevi, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo stroškov postopka.

3. Na vročeno pritožbo nasprotna udeleženka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP1 v zvezi s 42. členom ZNP-12 sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 določa, da se sme sodba izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagatelj opredeljeno uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava. Trdi, da 216. člen Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, številka 199/2021) ne more predstavljati pravne podlage za določitev odškodnine zaradi razlastitve. Sklicuje se na 342. člen, ki določa, da se zakon začne uporabljati 1. junija 2022. Pri tem pa predlagatelj spregleda določbo 1. alineje prvega odstavka 338. člena ZUreP-3, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati ZUreP-2. Zato je predlagateljeva trditev, da 216. člen ZUreP-33 ne predstavlja pravne podlage za odločitev, ki je bila sprejeta 7. oktobra 2022, zmotna. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je za odločitev o predlogu uporabilo določbe ZUreP-3 in upoštevalo, da odškodnina obsega vrednost razlaščenih nepremičnin, nadomestilo za škodo in druge stroške, povezane z razlastitvijo ter denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena, če ga razlastitveni zavezanec uveljavlja. Predlagatelj ne zanika, da stroškov, povezanih z razlastitvijo, ni uveljavljal in da ni trdil, da se ukvarja s kmetijsko predelavo, katero je moral preusmeriti na preostala zemljišča, da je opravljal kakršna koli vlaganja v rodovitnost zemljišča ali da je imel stroške zaradi razkosanja zemljišča oziroma postopka prisilne prodaje ter da je načrtoval izkoriščanje razlaščene nepremičnine. Zato neutemeljeno izpodbija I. točko izreka sklepa, saj bi bil do odškodnine za razlaščeno nepremičnino parcelna številka 2204/4 v višini 1.494,20 EUR upravičen le, če bi prej navedene stroške uveljavljal in trdil, da se ukvarja s kmetijsko predelavo, pa tega ni storil. 7. Prav tako neutemeljeno predlagatelj izpodbija II. točko izreka sklepa. Pritožbeno sodišče predlagatelju pojasnjuje, da je pritožbeni postopek namenjen preverjanju pravilnosti in zakonitosti odločbe, ki se jo izpodbija in ne ponovitvi že izvedenega postopka. Pritožba namreč v preostalem delu izpodbijanega sklepa opredeljeno ne napada, temveč ponavlja trditve, ki jih je predlagatelj podal v okviru navedb v prvostopenjskem postopku. Pri tem neutemeljeno in pavšalno sodišču prve stopnje očita, da je navedbe iz vlog prezrlo. Sodišču prve stopnje namreč vseh navedb predlagatelja ni treba povzeti v obrazložitev, temveč zadostuje, da sodišče ključne navedbe povzame, kar je sodišče tudi storilo. Ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje glede zavrženja dela zahtevka sicer predlagatelj opredeljeno ne napada. Pritožbeno sodišče je zato v nadaljevanju opravilo še preizkus v skladu s 350. členom ZPP in ugotovilo, da v izpodbijanem sklepu ni nobenih napak zato ga je potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP- ).

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih predlagatelj ni priglasil. 1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, številka 16/2019. 3 Določba 216. člena ZUreP-3 je tudi enaka določbi 206. člena ZUreP-2, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje.