Jedro

Zaznamba spora se po 44. členu ZZK dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Dovoljena je tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za kar se zavzema predlagatelj. Vendar gre za dva postopka: pravdnega (o stvarni pravici ali ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe) in zemljiškoknjižnega, s katerim se opravi vpis tega dejstva (obstoj pravdnega postopka) v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pristojno zgolj za odločanje o predlogu za zaznambo spora, ne pa o njeni vsebini. O predlogu za zaznambo spora pa odloča po pravilih zemljiškoknjižnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe vložene pritožbe.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica ugodila ugovoru udeleženke V. M. z dne 8.6.2001 in razveljavila sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 6138/01 z dne 14.5.2001, s katerim je bila dovoljena zaznamba spora na podlagi vložene tožbe pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani tožnikov D. in V. N zoper V in E. Š ter M. V. zaradi ugotovitve neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega stanja IV P 1215/2001 pri nepremičninah vlož. št. 390, k.o. P., last H. M. B. do 2/128 in V. M. do 126/128. Tako je odločila po ugotovitvi, da ena od solastnic nepremičnine ni tožena stranka v pravdnem postopku, na podlagi katerega se zahteva zaznamba spora in da se izbrisna tožba ne nanaša na celoten delež M. V. V razlogih sklepa je pojasnila, da zemljiškoknjižno sodišče ne more dovoliti več oziroma kaj drugega, kot je predlagano. Ob razveljavitvi je zadevo vrnila v ponovno odločanje zemljiškoknjižni referentki.

Proti sklepu vlaga pritožbo predlagatelj D. N. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pojasnjuje, kako sta s prvotožnico pridobila lastninsko pravico na parc. št. 429 vlož. št. 390, k.o. P. od pravnih prednikov Š. vključno z deležem M. B. H. Š. nista bila upravičena do lastninjenja. Zlorabila sta dejstvo, da je pravica uporabe še vedno glasila nanju. Zato je prodajna pogodba z dne 21.5.1998 nična. Nična je tudi prodajna pogodba za 64/128 z dne 10.6.1998 (vpis Dn. št. 12678, vložen 15.7.1998) zaradi kršitve predkupne pravice. Na ničnost mora sodišče paziti že po uradni dolžnosti.

Predlaga, da pritožbeno sodišče v celoti potrdi sklep zemljiškoknjižne referentke, ki naj ostane v veljavi do pravnomočno končane pravde IV P 1215/2001 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

Na vročeno pritožbo udeleženci niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je bilo o predlogu predlagateljev s sklepom Dn. št. 6138/2001 z dne 14.5.2001 odločeno pred uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/2003 in naslednji), je prvo sodišče pri odločanju o ugovoru izhajalo iz materialnopravnih pravil Zakona o zemljiški knjigi (ZZK; Ur. l. RS, št. 33/1995) in jih po ugotovitvi vseh pravnorelevantnih okoliščin pravilno uporabilo. Pri odločanju tudi ni zagrešilo procesnih kršitev. Zato pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno prvega sodišča, skupaj s pravilnimi, jasnimi in popolnimi razlogi sklepa, na katere se zaradi ekonomičnosti v celoti sklicuje in jih ne ponavlja. V odgovor na pritožbene navedbe le še dodaja: Razveljavitev sklepa zemljiškoknjižne referentke je pravilna ne le zaradi razlogov, ki jih je obrazložilo že prvo sodišče v 4. odstavku na drugi strani sklepa, pač pa tudi zato, ker je bil predlog za zaznambo spora nejasen in nesposoben za obravnavo. Pritožnik šele v pritožbi navaja nova dejstva in pojasnjuje, da je zaznamba spora utemeljena pri celotnem vlož. št. 390, k.o. P., čeprav to iz izbrisne tožbe ter dopolnitve izbrisne tožbe, ki vsebuje tudi predlog za zaznambo spora, ne izhaja (listina v prilogi A2 in A1). Tako pojasnjuje, zakaj je utemeljena zaznamba spora tudi pri deležu le M. B. H. do 2/128, prvič pa tudi, da se zaznamba spora nanaša na delež last M. V. do 64/128 na podlagi prodajne pogodbe z dne 10.6.1998, vpisan pod Dn. št. 12678, vložen 15.7.1998. Gre za nedovoljene pritožbene novote (92. člen ZZK), zato jih v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. Prav tako so neutemeljene vse pritožbene navedbe, ki v materialnopravnem smislu pojasnjujejo zatrjevano neveljavnost vknjižbe, kar sodi v pravdni in ne zemljiškoknjižni postopek.

Zaznamba spora se po 44. členu ZZK dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Dovoljena je tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za kar se zavzema predlagatelj. Vendar gre za dva postopka: pravdnega (o stvarni pravici ali ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe) in zemljiškoknjižnega, s katerim se opravi vpis tega dejstva (obstoj pravdnega postopka) v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pristojno zgolj za odločanje o predlogu za zaznambo spora, ne pa o njeni vsebini. O predlogu za zaznambo spora pa odloča po pravilih zemljiškoknjižnega postopka. Zato mora predlog vsebovati vse sestavine zemljiškoknjižne vloge (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 7.6.2000; Pravna mnenja I/2000). To pomeni, da mora biti predlog vložen na predpisanem obrazcu ali vsaj v obliki, ki mu ustreza (z rubrikami in njihovim zaporedjem, ki ustrezajo obrazcu - 40. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige (Ur. l. RS, št. 77/95). Izrecno mora biti označen kot zemljiškoknjižna vloga (1. in 3. odstavek 75. člena ZZK). Poleg tega mora vsebovati povsem določen zahtevek za vpis ter druge podatke, ki jih mora imeti predlog za uvedbo nepravdnega postopka (1. odstavek 76. člena ZZK). Teh lastnosti listini v prilogi A1 in A2 nimata, kar zlasti velja za zahtevek, ki ni določen in dovolj jasen.

Zato je tudi iz tega razloga odločitev zemljiškoknjižne sodnice o razveljavitvi sklepa in vrnitvi zadeve v ponovno odločanje zemljiškoknjižni referentki povsem pravilna. V nadaljnjem postopku bo morala ta, kot je že povedala zemljiškoknjižna sodnica, najprej ugotoviti, na kaj se nanaša podani predlog za zaznambo spora in pozvati predlagatelja, da ga zaradi nerazumljivosti v postavljenem roku popravi z opozorilom na posledice, če poziva ne bo spoštoval. Nato bo moralo prvo sodišče o zadevi ponovno odločiti.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in v njen ni absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je odločilo o izbrisu zaznambe vložene pritožbe (2. odstavek 95. člena ZZK).