Jedro

Sodišče se strinja s tožnikom, da bi mu, kot nevladni organizaciji na področju varstva okolja, toženka ob upoštevanju citirane določbe 153. člena ZVO-1 morala priznati aktivno legitimacijo za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za okolje in prostor št. 0602-3/2020-7 s 6. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo zahtevo za odpravo sklepa Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) št. 35401-12/2019-4 z 10. 12. 2019 po nadzorstveni pravici. V obrazložitvi navaja, da je bil navedeni sklep izdan na zahtevo edine stranke postopka, to je Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, graditev in stanovanje, ki je pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja. Poudarja, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje navedenega sklepa ARSO, zato ob upoštevanju prvega odstavka 275. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ne more zahtevati odprave oziroma razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici. Tako je njegovo zahtevo zavrgla na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Je pa njegovo vlogo štela kot opozorilo na obstoj domnevnih razlogov za odpravo navedenega sklepa ARSO po uradni dolžnosti in ugotovila, da razlog za odpravo ni podan.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga predmetno tožbo zaradi nepopolne in napačne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe oziroma neuporabe materialnega predpisa. Poudarja, da toženka ni upoštevala 153. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), po katerem imajo nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja pravico udeležbe v postopkih odločanja po tem zakonu. ARSO brez dvoma odloča po ZVO-1, zato meni, da ima aktivno legitimacijo za sodelovanje v postopkih odločanja ARSO. Tako je prepričan, da je toženka nepravilno uporabila 2. točko 129. člena ZUP, da tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali svoje koristi. V nadaljevanju tožbe po vsebini navaja, da je nepravilno ugotovila dejansko stanje glede okoliščin pri izdaji navedenega sklepa ARSO. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek.; podrejeno naj samo odloči in odpravi sklep ARSO z 10. 12. 2019 ter zadevo vrne ARSO v ponovni postopek.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. V obravnavni zadevi je izpodbijan procesni sklep, zato o njej skladno z drugo alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1, torej po samem zakonu, odloča sodnica posameznica.

**Datum odločitve sodišča**

5. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku 5-dnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave2 in ob upoštevanju odsotnosti sodnice.

**Dokazni sklep**

6. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu in listine, predložene v sodni spis (priloge A1 do A3).

7. Drugih dokaznih predlogov ni bilo.

**K odločitvi sodišča**

8. Tožba je utemeljena.

9. Med strankama je sporno, ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev zahteve za odpravo sklepa ARSO št. 35401-12/2019-4 z 10. 12. 2019 po nadzorstveni pravici. Ni pa spora o tem, da v postopku izdaje predmetnega sklepa ARSO ni sodeloval, kar je potrdil tožnikov zakoniti zastopnik na naroku za glavno obravnavo in dodal, da tožnik ni bil vabljen k sodelovanju v navedenem postopku ARSO. Prav tako ni sporno, da je tožnik nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu iz 153. člena ZVO-1 na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 215-86/2019-2 z 11. 4. 2019, kar je tožnik navedel v zahtevi za odpravo predmetnega sklepa ARSO (priloga A2), toženka pa temu ne oporeka. Sporno je torej, ali tožniku ta status daje upravičenje za sodelovanje v postopku odprave predmetnega sklepa ARSO po nadzorstveni pravici.

10. Odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, s katerim lahko pristojni organ odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi iz razlogov, naštetih v prvem odstavku 274. člena ZUP, oziroma razveljavi izdano odločbo, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek 274. člena ZUP). Kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno navaja toženka, pristojni organ po prvem odstavku 275. člena ZUP to stori po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca, državnega pravobranilca ali inšpektorja.

11. Glede na navedeno zakonsko ureditev lahko osebe, ki niso naštete v prvem odstavku 275. člena ZUP, pristojni organ sicer opozorijo na obstoj razlogov za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, vendar pa jim zakon ne daje podlage za to, da bi jo tudi zahtevale. V obravnavani zadevi pa mora sodišče odgovoriti na vprašanje, ali status nevladne organizacije na področju varstva okolja po 153. členu ZVO-1 daje tožniku na tej določbi ZVO-1 utemeljeno aktivno legitimacijo za sodelovanje v postopku odprave predmetnega sklepa ARSO po nadzorstveni pravici.

12. Po drugem odstavku 153. člena ZVO-1 oseba, ki je pridobila status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na podlagi zakonov, ki urejajo ohranjanje narave ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine, lahko pridobi status nevladne organizacije po tem zakonu in ima pravico udeležbe v postopkih odločanja po tem zakonu.

13. Sodišče ugotavlja, da iz upravnega spisa izhaja, da je s predmetnim sklepom ARSO št. 35401-12/2019-4 z 10. 12. 2019, katerega odpravo po nadzorstveni pravici uveljavlja tožnik, izdanim na podlagi 62. člena ZVO-1, odločeno, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg: državna cesta od km 5 + 120 do km 5 + 320 na območju priključka ..., etapa D - ..., ustreza projektnim pogojem za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo 9. 6. 2015 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35402-24/2014-34. 14. Določba 62. člena ZVO-1 v prvem odstavku določa, da če je za nameravani poseg v okolje iz 51. člena tega zakona treba pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, pred njegovo izdajo zaprositi ministrstvo, da potrdi skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano okoljevarstveno soglasje, in do odločitve ministrstva prekiniti postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Po drugem odstavku te določbe ministrstvo v 15 dneh od prejema zaprosila iz prejšnjega odstavka izda sklep, s katerim potrdi skladnost iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ustreza projektnim pogojem za nameravani poseg v okolje, za katerega je bilo izdano okoljevarstveno soglasje.

15. Sodišče se strinja s tožnikom, da bi mu, kot nevladni organizaciji na področju varstva okolja, toženka ob upoštevanju citirane določbe 153. člena ZVO-1 morala priznati aktivno legitimacijo za uveljavljanje izrednega pravnega sredstva odprave odločbe po nadzorstveni pravici. S citirano določbo je namreč na podlagi samega zakona priznan pravni interes osebam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za udeležbo tudi v postopku po 62. členu ZVO-1, kot je predmetni, v katerem je bil izdan navedeni sklep ARSO, saj gre za postopek okoljske presoje (po 62. ob upoštevanju 51. člena ZVO-1), v zvezi s postopkom pridobitve gradbenega dovoljenja. Ker gre za postopek po ZVO-1, ima tožnik, kot nevladna organizacija na področju varstva okolja, pravico sodelovati v njem. S tem pa ima po mnenju sodišča glede na določbo 153. člena ZVO-1 tudi pravni interes za vložitev zahteve za odpravo predmetnega sklepa ARSO po nadzorstveni pravici skladno z ZUP.

16. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba že iz navedenega razloga utemeljena, se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo in je tožbi ugodilo (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) tako, da je izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena ZUS-1), v katerem bo morala toženka po vsebini preizkusiti razloge, ki jih v svoji zahtevi za odpravo sklepa ARSO z 10. 12. 2019 po nadzorstveni pravici navaja tožnik.

1 Po drugi alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če se izpodbijajo procesni sklepi v postopku izdaje upravnega akta. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.