Jedro

Ker se v nepravdnem postopku ne odloča o postavljenem zahtevku marveč o ureditvi določenega razmerja ali stanja, v izreku odločbe ni treba zavrniti predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo.

Glede na ugotovitvi sodišča prve stopnje, da začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine ni bila izdana, in da je postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke tudi glede nepremičnine zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, materialnopravno pravilna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je o predlogu za vrnitev premoženja, zaplenjenega v kazenskem postopku, odločilo, da je prva nasprotna udeleženka dolžna pravnima prednikoma predlagateljev zaplenjeno premoženje, t.j. 213/500-tink nepremičnine parc. št. 305/2, vl. št. ..., k.o. ..., vrniti v obliki odškodnine.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelji so proti sodbi sodišča druge stopnje vložili revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ker sodišče prve stopnje ni v izreku odločilo o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi, gre za bistveno kršitev določb postopka. Menijo, da so ob upoštevanju določb Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je veljal ob vložitvi predloga, upravičeni do vrnitve zaplenjene nepremičnine v naravi. Trditve druge nasprotne udeleženke, da je nepremičnino pridobila z odplačnim pravnim poslom, so zavajajoče. Ker jim je bil večji del poslovno-stanovanjske zgradbe, ki stoji na nepremičnah parc. št. 305/1 in 305/2, že vrnjen v naravi, del, za katerega je bila priznana odškodnina, pa predstavlja le manjši del nepremičnine, ni smotrno, da se tudi ta del ne vrne v naravi. Predlagajo, naj sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se prizna vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi, podrejeno pa, naj revizijsko sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnima udeležencema, ki na revizijo nista odgovorila. Revizija ni utemeljena.

Očitek bistvene kršitve določb postopka ni utemeljen. Drugače kot v pravdnem postopku, kjer sodišče odloča o postavljenem zahtevku, v nepravdnem postopku odloča o spornem razmerju oziroma stanju (prim. 21. člen Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86 in Uradni list RS, št. 131/03 - odl. US). Stališče sodišča druge stopnje, da je v odločitvi o ureditvi razmerja na določen način smiselno vsebovana odločitev o neutemeljenosti predlogov za drugačno odločitev in da zato predlogov, ki jim sodišče ni ugodilo, ni treba zavrniti v izreku, je zato pravilno.

Prav tako ni utemeljen očitek zmotne uporabe materialnega prava.

Podlago za odločitev predstavljajo določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 do 8/90 in Uradni list RS, št. 12/92 do 10/98 in 45/01 - odl. US; ZIKS), ki so bile po vložitvi predloga spremenjene (Uradni list RS, št. 10/98; ZIKS-G). Kot je Vrhovno sodišče navedlo v odločitvi o prvi reviziji, vloženi v obravnavani zadevi, je bilo pred uveljavitvijo ZIKS-G vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi možno zahtevati le od osebe, ki je po izvršitvi zaplembe zaplenjeno premoženje prevzela. Vrnitev v naravi torej ni bila mogoča, če je na tem premoženju pravico uporabe oziroma pravico upravljanja imela druga družbenopravna oseba (in ne tista, ki je premoženje prevzela). ZIKS-G je krog zavezancev za vrnitev zaplenjenega premoženja razširil. Sledeč interpretativni odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-426/98 z dne 17.05.2001 (Uradni list RS, št. 45/01), je omogočil vračanje zaplenjenega premoženja v naravi v vseh primerih, v katerih to premoženje še ni v zasebni lasti. Zavezanci za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi so tako postale vse pravne osebe, v premoženju katerih so stvari, ki (še) niso v zasebni lasti.

Iz opisane zakonske ureditve izhaja, da za odločitev v zadevi ni pomembno, ali je druga nasprotna udeleženka sporni del nepremičnine pridobila odplačno ali neodplačno. Pri odločanju o predlogu za vrnitev v naravi prav tako ni bilo mogoče upoštevati merila smotrnosti, ki ga izpostavlja revizija. Neutemeljeno je tudi revizijsko stališče, da vrnitev v naravi utemeljujejo določbe ZIKS, veljavne pred uveljavitvijo ZIKS-G. Pravno podlago za odločanje v zadevi je predstavljal zakon, ki je veljal ob koncu glavne obravnave. Zgolj zaradi vztrajnega stališča revidentov, da je ZIKS, veljaven ob vložitvi predloga, predstavljal podlago za odločitev o vrnitvi spornega dela nepremičnine v naravi, revizijsko sodišče dodaja, da je bilo že v odločbi o prvi reviziji, vloženi v obravnavani zadevi, obrazloženo, da po tedaj veljavnem ZIKS druga nasprotna udeleženka sploh ni bila zavezanka za vrnitev zaplenjenega premoženja.

Za presojo, ali je v obravnavanem primeru možna vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ali ne, je odločilen odgovor na vprašanje, ali je sporni del nepremičnine, na katerem je ob vložitvi predloga imela pravico uporabe pravna prednica druge nasprotne udeleženke, (že) v zasebni lasti. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje začasna odredba o prepovedi lastninskega preoblikovanja glede spornega dela nepremičnine parc. št. 350/2, vl. št. ..., k.o. ..., ni bila izdana, postopek lastninskega preoblikovanja druge nasprotne udeleženke pa je tudi glede te nepremičnine zaključen. Odločitev sodišča prve stopnje, da vrnitev spornega dela nepremičnine v naravi ni možna, je ob takih dejanskih ugotovitvah materialnopravno pravilna.

Ker niti razlogi, ki so jih uveljavljali predlagatelji, niti razlogi, ki jih je treba upoštevati po uradni dolžnosti, niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).