Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu.
I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo postopanje.
II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožne stranke štelo za umaknjeno. Toženka je bila s sklepom z dne 10.1.2014 oproščena le delnega plačila sodne takse za pritožbo do višine 27,00 EUR od skupno 54,00 EUR; istega dne je bila pozvana, da plača še preostalih 27,00 EUR dolžne sodne takse za pritožbo. V plačilnem nalogu, ki ga je osebno prejela dne 15.1.2014 je bila tudi opozorjena, da se bo štelo, da je pritožbo umaknila, če sodne takse v petnajstih dneh ne bo plačala. Ker toženka sodne takse ni plačala, je sodišče odločilo v skladu s 105.a členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP).
2. Zoper sklep se pritožuje toženka preko svojega odvetnika iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in odpravi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo in zakonito odločanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Toženka v svoji pritožbi navaja, da je Okrajno sodišče v Sevnici ravnalo nezakonito, s tem, ko je mimo toženkinega pooblaščenca in podpisanega odvetnika plačilni nalog poslalo njegovi stranki, torej J. Š. Tudi samo sodišče v sklepu navaja, da je toženka osebno prejela plačilni nalog. Nadalje toženka navaja, da je bil s tem kršen 137/1. člen ZPP ter da je sodišče s tem zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka po členu 339/1 ZPP v zvezi s 137/1. členom ZPP, takšna napaka pa je, tako tožena stranka, nesporno vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Posledično je sodišče tudi zmotno in napačno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo.
5. 137/1. člen ZPP določa, da se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročajo pisanja njemu. V konkretnem primeru tožena stranka ima pooblaščenca – odvetnika M. Č., iz spisa pa izhaja, da je bil sklep z dne 10.1.2014, s katerim je bilo odločeno o delni oprostitvi plačila sodne takse, sicer vročen tako toženki J. Š., kot tudi njenemu pooblaščencu, vendar pa je bil plačilni nalog opr. št. P 45/2013 z dne 10.1.2014 vročen samo neposredno toženi stranki, J. Š., ne pa tudi njenemu pooblaščencu.
6. Z navedenim ravnanjem je sodišče kršilo določilo v 137/1. členu ZPP, s tem pa je tudi podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj 339/1. člen ZPP določa, da je le-ta podana vselej, ko sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali pa jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. V predmetni zadevi je torej podana relativna bistvena kršitev ZPP, o kateri govorimo, če je določena kršitev v vzročni zvezi ali bi lahko bila v vzročni zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo sodne odločbe. Navedena kršitev je brez dvoma vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, saj je sodišče zaradi neplačila takse na podlagi plačilnega naloga, ki pooblaščencu ni bil vročen, štelo toženkino pritožbo za umaknjeno, toženka pa je bila tako prikrajšana za vsebinsko odločanje o njeni pritožbi.
7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka.