Jedro

Odgovor na vprašanje, ali je v lastni dohodek prosilca všteti tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je odvisen od ugotovitve, za kakšno vrsto prejemka gre.

Dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica, je mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v RS, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek, torej je treba ugotoviti še, ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določbe 23. člena ZDoh-2 izhaja, da se dohodnine ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točke ZDoh-2), kar pomeni, da spornega prejemka ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Delovnega sodišča v Celju, številka Bpp 135/2013 z dne 18. 6. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo Bpp 135/2013 z dne 18. 6. 2013 odločila, da se prosilki ne dodeli redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP). Pojasnila je, da je prosilka 21. 5. 2013 vložila prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, zaradi uveljavljanja pravice do varstvenega dodatka, in da želi s tožbo izpodbijati odločbi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 19. 4. 2013 pod št. 12300-2393/2013-3 in št. 12300-5044/2012-2. Tožena stranka je ugotovila, da je po prvem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Po določbi drugega odstavka 13. člena ZBPP, pa je do BPP upravičena oseba, če povprečni dohodek na družinskega člana prosilca v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP ne presega 520 EUR mesečno. Po 19. členu ZBPP se glede na prejšnjo določbo BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosega ali presega 13.780,00 EUR ali osebno vozilo v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Kot premoženje se ne upošteva stanovanje oziroma hiša v kateri prosilec biva in ga zakon določa kot primerno stanovanje. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnovarstveni prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

2. Prosilka je prejemnica pokojnine v znesku 363,31 EUR mesečno in dodatka za pomoč in postrežbo v mesečnem znesku 290,15 EUR, skupno tako mesečno prejema 653,30 EUR, kar je več kot dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka v višini 520,00 EUR. Glede na navedeno ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

3. Tožnica v vloženi tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je tožena stranka napačno uporabila določbo 12. člena ZSVarPre. V 15. točki tega člena je namreč določeno, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo naslednji dohodki in prejemki: sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi oseba, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, ali njen družinski član. Prosilka sporni prejemek sicer dobiva, vendar ga plača osebi, ki ji streže, A.A. iz B., zato ta sredstva v skladu z zakonom niso tista, ki bi jih oseba dejansko koristila. Tako je odločitev v delu, ki sešteva znesek pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo, napačna. V navedeni zadevi je torej pomembno, da bi morala tožena stranka upoštevati znesek prejete pokojnine brez dodatka za pomoč in postrežbo, kar v skladu z ZBPP zadošča za dodelitev BPP. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je tožničino prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi ugotovitve, da so tožničini dohodki, v katere je tožena stranka vštela tudi mesečni znesek dodatka za pomoč in postrežbo, v času treh mesecev pred dnem vložitve prošnje za dodelitev BPP, presegli dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka v višini 520,00 EUR in tako tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP.

7. Sodišče ugotavlja, da pravno podlago za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine v skladu s 14. členom ZBPP, po sprejemu ZSVarPre, predstavljajo določbe tega zakona, torej tudi določba 12. člena, ki določa, kateri dohodki in prejemki se štejejo v lastni dohodek. Tako iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre izhaja, da se v lastni dohodek štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, kar pomeni, da je skladno s to določbo, tožena stranka dolžna kot tožnikov lastni dohodek upoštevati znesek pokojnine v višini 333,74 EUR. Odgovor na vprašanje, ali je v lastni dohodek prosilca všteti tudi dodatek za pomoč in postrežbo, pa je odvisen od ugotovitve, za kakšno vrsto prejemka gre. Sodišče ugotavlja, da je dodatek za pomoč in postrežbo, ki ga mesečno prejema tožnica (to potrjuje potrdilo ZPIZ z dne 24. 6. 2013, list. št. 12 predloženega spisa) mesečni denarni prejemek, ki ga po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobijo uživalci pokojnine in določeni zavarovanci s stalnim prebivališčem v RS, kar pomeni, da gre za prejemek, ki ga določba 12. člena ZSVarPre izrecno ne šteje kot prejemek, ki se všteva v lastni dohodek, torej je treba ugotoviti še, ali gre za obdavčljivi denarni prejemek na podlagi 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Iz določbe 23. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) izhaja, da se dohodnine ne plača od dohodkov iz naslova dohodkov iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ki so našteti v tej določbi, med drugim tudi od dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (4. točke ZDoh-2), kar pomeni, da spornega prejemka ni mogoče uvrstiti med prejemke iz 1. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre.

8. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v višino tožničinega lastnega dohodka v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo tožbe nepravilno vštela tudi znesek dodatka za pomoč in postrežbo, v višini 290,15 EUR (mesečno), ne da bi ugotovila ali je ta znesek sploh dolžna upoštevati. To ugotovitev, predvsem pa ugotovitev, da tožničin mesečni prejemek ne predstavlja samo pokojnine, ampak tudi dodatke, ki jih glede na določbo 12. člena ZSVarPre ne more upoštevati, bi tožena stranka morala ugotavljati v postopku pridobitve BPP, po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), predvsem določbe 9. člena ZUP, ki se nanaša na sodelovanje stranke v postopku.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30. dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).