Jedro

V konkretnem primeru tožnik s priloženimi dokazi ni dokazal, da so podatki o vpisu oz. vrisu o ureditvi in zamejničenju meje tožnikove parc. št. 1735/25 k.o. ... s parcelo št. 1861/3 k.o. ... v elaboratu in posledično v zemljiškem katastru v neskladju z ugotovljenim dejanskim stanjem v naravi, kot je bilo ugotovljeno na mejni obravnavi dne 18.7.2002, kjer je bil prisoten tudi tožnik in je podpisal zapisnik.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. 02112-61/2008-3 z dne 28. 4. 2008 je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper (prvostopni organ) na podlagi 21. člena Zakona o geodetski dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/00 in 110/02 – ZGO-1, ZgeoD), 7. člena Uredbe o določitvi območnih geodetskih uprav Geodetske uprave Republike Slovenije, njihovih območij in sedežev (Uradni list RS, št. 49/00) in 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007, v nadaljevanju ZEN) v postopku uskladitve podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb zavrnila zahtevo tožnika za uskladitev podatkov zemljiškega katastra v k.o. ... Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožnik dne 18. 7. 2002 udeležil mejne obravnave in tudi podpisal zapisnik. Iz originala zapisnika je razvidno, da je tožnik soglašal samo s parcelacijo in spremembo vrste rabe zemljišča pod cesto, v zapisniku pa se nikjer ne omenja, da je bila urejena meja med parcelo 1753/25 in 1861/3 obe k.o. ... Tudi zemljiško katastrske točke, ki so navedene na tej strani zapisnika, se ne nanašajo na mejo s parcelo 1753/25, temveč na druge parcele. Na kopiji zapisnika, ki ga je predložil tožnik, je dopisana parcela 1735/25 (pomota 1753/25), ki na originalu zapisnika ni zapisana. Na zapisniku je samo podpis tožnika, vsa ostala vsebina pa se nanaša na druge meje parcel in na druge zemljiškokatastrske točke, na pa na mejo parcele 1753/25. Tožnik tudi ni podal nobenih pripomb na zapisnik. Tožnik je priložil dve fotokopiji skice D20-14-5D, od katerih samo en ustreza originalu. Tako na originalu skice, kot na tej fotokopiji je razvidno, da parcela 1753/25 k.o. ... ne meji neposredno na parcelo 1753/32 k.o. ... Katastrska kopija M merilo 1:2880 izkazuje stanje pred izvedeno odmero ceste in nima nobenega vpliva na samo odmero. Kopija kartiranja M 1:1000 ni vsebina, ki bi bila podlaga za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Spremembe se v grafičnem delu zemljiškega katastra izvedejo na podlagi katastrskega načrta s spremembami. Ta pa izkazuje takšno stanje, kot je evidentirano v zemljiškem katastru. Delovnega izrisa, ki ga je tudi priložil tožnik, ni mogoče upoštevati, ker gre le za delovni izris stanja pred izvedeno odmero ceste in ne izkazuje stanja, kot je bilo evidentirano v zemljiškem katastru po izvedeni odmeri ceste. Načrt parcele M 1:1000 z dne 25. 2. 2008 pa izkazuje stanje, kot je evidentirano v zemljiškem katastru. Na podlagi predloženih dokazov tožnika in primerjave teh dokazov s stanjem, kot je evidentirano v zemljiškem katastru, geodetska uprava ni ugotovila, da bi pri evidentiranju podatkov izmere ceste v k.o. ... prišlo do nepravilnosti. Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopni organ) je z odločbo, št. 3532-121/2008-5-MB z dne 10. 6. 2009 zavrnilno pritožbo tožnika. Med drugim v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je bila v postopku obravnavana tožnikovemu zemljišču na severnem delu sosednja parcela št. 1753/1, ki se je delila na 1753/1 in 1753/32, pri čemer pa se s parcelacijo, kot že rečeno, v ničemer ni poseglo v obstoječe meje parcele št. 1753/25, ki so sicer že evidentirane kot urejene. Kje v naravi poteka pot, ki jo omenja tožnik, drugostopni organ ne more vedeti in niti ni pomembno za odločitev v konkretni zadevi. Iz fotokopije lista detajla D20-14-5D iz julija 2002, ki jo je tožnik svoji zahtevi priložil in na kateri je označil določen del zemljišča severno od njegove parcele, je sklepati, da v naravi morebiti poteka pot prav do tožnikovega zemljišča in da je tožnik prepričan, da je to zemljišče njegova last. Vendar pa drugostopni organ ugotavlja, da predstavlja tisti del zemljišča, za katerega tožnik verjame, da je njegov, del zemljišča parcelna št. 1753/1 k.o. ... in torej ne del zemljišča parc. št. 1861/3, ki torej ni njegova last in glede na tožnikove trditve nadalje sklepati, da lastninsko pravna razmerja, kot jih izkazuje katastrska evidenca, očitno niso usklajena z dejanskimi lastninskimi in posestnimi razmerji na zgoraj opisanem delu parcele št. 1753/1 k.o. ... To pa ni stvar, ki bi jo lahko reševal geodetski upravni organ, ki zgolj evidentira opravljane geodetske storitve, kot so v zakonu predvidene. Še manj je za opisano uskladitev dejanskega stanja s podatki katastrske evidence mogoče uporabiti citirani 9. člen ZEN, kar je obrazložil tudi že prvostopni organ. Katastrski podatki, ki se nanašajo na tožnikovo parcelo št. 1753/25 k.o. ..., se z izvedenim postopkom IDP 86015 niso v ničemer spremenili oziroma jih postopek sploh ni tangiral, zato je zaključiti, da je tožnik v tistem postopku nastopal brez pravne podlage. Če bo tožnik hotel razrešiti problem, ki ga izpostavlja v tem postopku, bo moral to storiti na drugačen način, na primer s pridobitvijo listine, na podlagi katere se bo v zemljiški knjigi vpisal kot lastnik tistega dela zemljišča parc. 1753/1 k.o. ..., za katerega zatrjuje, da je njegova last, pred tem pa bo moral izvesti parcelacijo tega dela zemljišča, da bo prenos lastninske pravice mogoč.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil vabljen na mejno obravnavo in se jo je udeležil kot lastnik zemljišča 1753/25, ki je bila prizadeta. Na mejno obravnavo so bili vabljeni lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, kar izhaja iz prve strani zapisnika. Na mejni obravnavi je soglašal s parcelacijo in spremembo vrste rabe zemljišča svoje parcele, ki je pod cesto, prav tako pa z novo določeno mejo med njegovo parcelo in novo parcelo cesto. Navedeno izhaja iz prve strani zapisnika mejne obravnave z dne 1. 4. 2002, na katerem je navedeno, da stranke potrjujejo s svojim podpisom, da soglašajo z ureditvijo meje, parcelacijo in zamejničenjem in da soglaša s potekom mejo med cesto in njihovo parcelo. Iz tega sledi, da njegova parcela meji na zamejničeno parcelo ceste. Ker je na strani 42 zapisnika njegov podpis, je razumljivo, da se njegov podpis nanaša le na njegovo parcelo, zato ni razumljivo, zakaj geodetska uprava navaja, da se ostala vsebina, ne pove katera, nanaša na druge meje parcel, ki jih tudi ne navede. Meja med njegovo parcelo št. 1753/25 in novo parcelo ceste je bila na mejni obravnavi ugotovljena in zamejničena po dejanskem stanju v naravi in dejanskem nemotenem posestnem stanju. Glede na takšna zagotovila izvajalca je podpisal zapisnik. Ni pa pričakoval kasnejših sprememb in prilagajanj pri izdelavi skice in evidentiranju meje njegove parcele s parcelo ceste. Iz zapisnika iz pisave je očitno, da je bila tudi ostala vsebina (za točke 2001 in 2000) dopisana kasneje, kar tudi kaže na strokovnost in etičnost izvajalca. Ni res, da so meje parcele 1753/25 že evidentirane kot urejene. Zemljiškokatastrski načrt za območje k.o. ... in predvsem za navedena območja naselja je nezanesljiv in nenatančen, kar dokazujejo številne katastrske meritve za vzdrževanje katastra. Na tem območju so razlike med katastrskim načrtom in dejanskim stanjem parcel v naravi tako očitne, da je vsak vris (evidentiranje nove meje) v katastrski načrt problematičen. Še bolj problematičen je seveda vris nove parcele ceste, kar je znano geodetom in pravnikom, ki uporabljajo podatke zemljiškega katastra. Ker je ugotovitev mejne obravnave v zapisniku v očitnem nasprotju s kasnejšim vrisom (evidentiranjem) sprememb parcele ceste, je jasno, da sta izvajalec izmere in Območna geodetska uprava Koper v, kot rečeno nezanesljiv in nenatančen katastrski načrt, nepravilno vrisala medsebojno lego njegove parcelo s parcelo ceste in tako ustvarila v načrtu zemljišče, ki v naravi ne obstaja. Geodetska uprava je z nepravilnem evidentiranjem parcele ceste v zemljiškokatastrski načrt, ki v naravi meji na njegovo parcelo št. 1753/25, kar je bilo ugotovljeno v mejni obravnavi z zapisnikom, ustvarila med njegovo parcelo in parcelo ceste del zemljišča, pripojeno parceli št. 1753/1, ki si ga sedaj po zarisu v katastrskem načrtu lasti občina, njemu pa je s tem preprečen dostop do ceste. Priloge, ki jih prilaga k tožbi, so le dokaz o spreminjanju uradnih listin, skic in podatkov že po ugotovitvi stanja mejne obravnave, torej za nezakonito spreminjanje uradnih listin, brez zakonite osnove. Območna geodetska uprava Koper in izvajalec sta prilagajala listine in skico kasnejšemu nestrokovnemu zarisu ceste v katastrski načrt in v tem primeru z nestrokovnim vrisom rekonstruirane ceste nezakonito posegla v njegovo lastnino.

Tožba ni utemeljena.

Določba 9. člena ZEN določa, da lahko podatke, ki so v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb napačno vpisani zaradi napak v postopku evidentiranja, geodetska uprava popravi po uradni dolžnosti, ali na zahtevo upravičene osebe. Za upravičeno osebo se šteje tisti, ki izkaže pravni interes (1. odstavek). Pravni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan, če podatek, vpisan v zemljiški kataster ali kataster stavb, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb (2. odstavek). Geodetska uprava preizkusi, ali se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra oziroma katastra stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in z dokazili strank in preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja. Če ugotovi, da se podatki v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ne ujemajo s tisti, ki jih je preizkusila oziroma preverila, jih uskladi in obvesti o tem vlagatelja in lastnika nepremičnine, če ta ni vlagatelj zahtevka. Če ugotovi, da zahteva ni utemeljena, z odločbo zavrne zahtevo kot neutemeljeno (3. odstavek).

V obravnavanem primeru je tožnik na prvostopni geodetski organ naslovil „zahtevo za popravo vpisa podatka v zemljiški kataster“, pri čemer je zagotovil, da so podatki o vpisu oziroma vrisu, ureditvi in zamejničenju meje parc. št. 1735/25, ki je lasti tožnika s parcelo 1861/3 (cesta), v zemljiškem katastru v neskladju z ugotovljenim dejanskim stanjem v naravi. Do opisanega naj bi prišlo v posledici dejstva, da je leta 2002 geodetski biro ... po naročilu Direkcije RS za ceste opravil zamejničenje razširjenega cestnega telesa obstoječe ceste parc. št. 1861/3 k.o. ... in izdelal elaborat, na podlagi katerega je bila vrisana nova parcela ceste za zemljiško katastrski načrt. Tudi po presoji sodišča tožnik s priloženimi dokazi ni dokazal, da so podatki o vpisu oz. vrisu o ureditvi in zamejničenju meje tožnikove parc. št. 1735/25 k.o. ... s parcelo št. 1861/3 k.o. ... v elaboratu in posledično v zemljiškem katastru v neskladju z ugotovljenim dejanskim stanjem v naravi, kot je bilo ugotovljeno na mejni obravnavi dne 18.7.2002, kjer je bil prisoten tudi tožnik in je podpisal zapisnik. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik stranka v postopku in podpisnik zapisnika št. IDPOS 6015, iz katerega dejansko izhaja, da je tožnik soglašal s parcelacijo parcele št. 1753/1 k.o. ... ter spremembo vrste rabe v predmetnem postopku novo nastale parcele. Vendar v navedenem postopku tožnik ni nastopal kot lastnik parcele št. 1753/25 k.o. ..., s katere mejo naj bi se meja novonastale parcele št. 1753/32 k.o. ... uredila, kot skuša zmotno prikazati tožnik (tudi z zapisnikom, v katerem je drugače, kot v originalnem zapisniku, navedena tudi tožnikova parcela št. 1753/25), pač pa kot skupni predstavnik Agrarne skupnosti ..., ki je bila denacionalizacijska upravičenka do vrnitve parcele št. 1753/1 k.o. ..., ki se je v predmetnem postopku razdelila. Takratni lastnik navedene parcele Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je namreč v dopisu z dne 26.1.2005 navedel, da se bo z razdelitvijo parcele št. 1753/1 na parceli 1753/1 in 1753/32 ter spremembo vrste rabe strinjal, če se bodo z njo strinjala denacionalizacijska upravičenka Agrarna skupnost .... Tako izhaja iz delne odločbe Območne geodetske uprave Koper št. 90312-113/2002-75 z dne 15.3.2005 v zvezi s sklepom istega organa št. 90312-113/2002-128 z dne 26.7.2005, ki je bila izdana kot posledica mejne obravnave z dne 18.7.2002, na katero se sklicuje tožnik. Iz navedene odločbe je tudi razvidno, da predmet le-te ni bila ureditev meje tožnikove parcele št. 1753/25 k.o ... s cesto, kot napačno navaja tožnik, pač pa le razdelitev parcele št. 1753/1 k.o. ... na parceli št. 1753/1 in 1753/32, ureditev meje med tema dvema novonastalima parcelama, kar izhaja iz zemljiškokatastrskih točk, ki so navedene v delni odločbi ter sprememba vrste rabe na novo nastali parceli št. 1753/32 v cesto.

Ker je bil glede na navedeno postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, pravilna in na zakonu utemeljena pa je tudi izpodbijana odločba, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS št. 105/06, 119/08-odl. US, 107/09-odl.US in 62/10)