Jedro

Prvo sodišče je toženo stranko v dopisu z dne 27. 1. 2014 obvestilo, da je bil predlog za razširitev tožbe umaknjen - iz spisa smiselno izhaja, da zaradi neplačila sodne takse za razširjeni del zahtevka. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da razširitev tožbe ni predmet obravnavanja, prvo sodišče pa je kljub obvestilu o umiku tožbe v sodbi odločilo tudi o tem delu zahtevka. S tem je toženo stranko prikrajšalo za pravico do izjave in kontradiktornosti postopka glede razširjenega dela.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točkah II in IV razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje; sicer se pritožba tožene stranke zavrne ter se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno določbo.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je v prvem in tretjem odstavku izreka vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 85290/2013 z dne 28. 5. 2013. Toženo stranko je zavezalo k plačilu zneska v višini 2.683,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2012 dalje do plačila. Ugotovilo je, da terjatev tožene stranke, ugovarjana v pobot v višini 3.200,00 EUR oziroma 13.200,00 EUR (popravni sklep z dne 4. 5. 2015), ne obstoji. Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 1.433,45 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka, ki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa pošlje sodišču prve stopnje zadevo v novo sojenje. Opozarja, da je sodba glede zneska v višini 2.683,76 EUR nezakonita, ker je prvostopenjsko sodišče odločilo o delu zahtevka, ki je bil umaknjen. V ta del zahtevka se sploh ni spuščala, saj je že pred prvim narokom dobila obvestilo, da je bil predlog za razširitev tožbe umaknjen. V tem delu gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je kršena določba 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nepravilna in nezakonita je sodba prvega sodišča tudi v točki III izreka, saj je bil v pobot uveljavljan znesek v višini 13.200,00 EUR, prvo sodišče pa je odločilo o pobotnem ugovoru v višini 3.200,00 EUR. Graja odločitev sodišča, ki ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. – direktorja in lastnika družbe A., d. o. o., na katerega je tožeča stranka prevalila vso krivdo glede uničenja sladoledne skrinje. V tem delu je podana kršitev določb ZPP. Zaradi neizvedbe dokaza je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Napačno je tudi uporabljeno materialno pravo, saj iz zaslišanja priče in obeh zakonitih zastopnikov izhaja, da je bila sladoledna skrinja prevzeta s strani tožeče stranke in uničena v obdobju, ko je bila ona odgovorna zanjo. Zmotno je pravno naziranje sodišča prve stopnje, da ni bila sklenjena shranjevalna pogodba. Prvostopenjsko sodišče je napačno uporabilo materialno pravo in neutemeljeno zavrnilo pobotni ugovor; v tem delu pa izpodbijana sodba tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj je obrazložitev sodišča skopa in brez dokazne ocene ter brez utemeljitve, zakaj ni podana odškodninska odgovornost tožeče stranke.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni podala odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje razzlogovanju prvega sodišča glede neobstoja v pobot ugovarjane terjatve. Tožena stranka v pritožbi izpostavlja spornost zneska, navedenega v točki III izreka izpodbijane sodbe (3.200,00 EUR), saj je v pobot uveljavljala terjatev v višini 13.200,00 EUR. Ker pa je sodišče nato 4. 5. 2015 izdalo popravni sklep, v katerem je popravilo zapis zneska iz 3.200,00 EUR na 13.200,00 EUR, nobena od pravdnih strank pa se zoper popravni sklep ni pritožila, so tožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.

6. Pritrditi je stališču prvega sodišča o neizkazanosti obstoja shranjevalne pogodbe med pravdnima strankama. Prvo sodišče je v zvezi s tem navedlo prepričljive razloge in jih ustrezno argumentiralo. Ocenilo je izpovedbe prič in strank ter na podlagi dokazne ocene, narejene v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP, ni ugotovilo, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena shranjevalna pogodba glede vitrine. Ne drži pritožbeni očitek, da sodba v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker naj bi bila obrazložitev sodišča skopa in brez dokazne ocene. Prvo sodišče je prepričljivo pojasnilo razloge za svojo odločitev. Tožena stranka ni izkazala starosti vitrine, niti njene vrednosti, kar je tudi ena izmed predpostavk za obstoj poslovne odškodninske odgovornosti.

7. Pritožbeni očitek glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče B., direktorja družbe A., d. o. o., je neutemeljen. Določba 286.b člena ZPP pravdnim strankam nalaga, da morajo kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicujejo pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če teh kršitev brez svoje krivde predhodno niso mogle navesti. Tožena stranka na zadnjem naroku kršitve pravil postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem priče B. ni uveljavljala, zato predmetne kršitve, upoštevaje prej citirano določbo, ne more uveljavljati v pritožbenem postopku.

8. Pritožba pa pravilno opozarja, da je prvo sodišče odločalo tudi o razširjenem delu tožbe - zahtevku za plačilo zneska v višini 2.683,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2012 dalje. Prvo sodišče je toženo stranko v dopisu z dne 27. 1. 2014 obvestilo, da je bil predlog za razširitev tožbe umaknjen - iz spisa smiselno izhaja, da zaradi neplačila sodne takse za razširjeni del zahtevka - zato je utemeljen pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega dostavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je tako utemeljeno sklepala, da razširitev tožbe ni predmet obravnavanja, prvo sodišče pa je kljub obvestilu o umiku tožbe v sodbi odločilo tudi o tem delu zahtevka ter toženo stranko prikrajšalo za pravico do izjave in kontradiktornosti postopka glede razširjenega dela. Zaradi zagrešene kršitve je bilo treba odločitev prvega sodišča v delu, ki se nanaša na razširitev tožbe (2.683,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2012 dalje, točka II izreka izpodbijane sodbe) razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V primeru, da so podane predpostavke za umik tožbe v razširjenem delu, naj prvo sodišče izda ustrezno odločitev; v nasprotnem primeru pa naj tudi toženi stranki omogoči, da se bo izjavila glede spremenjene tožbe.

9. Zaradi delne razveljavitve odločitve prvega sodišča glede razširjenega dela je bilo treba posledično razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka (točka IV izreka izpodbijane sodbe).

10. Glede na to, da je pritožbeno sodišče del odločitve prvega sodišča razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Uradni list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.