Jedro

Začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo enemu ali drugemu staršu je po tem, ko je že bilo pravnomočno odločeno o vzgoji in varstvu, še bolj izjemno kot sicer, saj so bile zmožnosti in pomanjkljivosti staršev že ocenjene.

Sprememba šolskega okolja je velika sprememba, ki jo lahko sodišče z začasno odredbo izreče v res izjemnih primerih.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca postopka sta starša mladoletnega A. A., rojenega ... 2016. S sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 244/2018 z dne 18. 9. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 21/2021 z dne 25. 1. 2021 je sodišče o razmerjih v zvezi z njim že odločilo. In sicer ga je zaupalo v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa je uredilo stike in mu naložilo plačilo preživnine. Na predlog predlagatelja je o spremembi stikov ter o izvrševanju starševske skrbi nato odločalo v postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 215/2021, v katerem sta udeleženca 13. 12. 2023 o predlagateljevih stikih z otrokom sklenila sodno poravnavo. S sklepom z dne 23. 5. 2024 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1497/2024 z dne 4. 2. 2025 je sodišče zavrnilo predlog za znižanje preživnine, predlagatelja napotilo na trening socialnih veščin v očetovsko skupino, oba udeleženca v socialno-varstvene storitve Centra za socialno delo, mladoletnega A. A. pa v igralno terapijo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog za začasno spremembo citiranih odločitev tako, da otroka zaupa v varstvo in vzgojo njemu, nadomesti soglasje nasprotne udeleženke za otrokovo prešolanje iz Osnovne šole B. v Osnovno šolo C. ter določi stike med mladoletnim A. A. in njegovo materjo, čemur naj za primer neizpolnjevanja sledi izrek denarne kazni v višini 500 EUR ter imenovanje izvršitelja. Odločitev o stroških je pridržalo za končno odločbo.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj sam in po svojih pooblaščenkah. Meni, da je sodišče zgolj sledilo mnenju pristojnega Centra za socialno delo D., enota E. (v nadaljevanju CSD), ki ni koherentno, konsistentno in kongruentno, da bi se nanj mogla opreti sodna odločba. Pri tem je spregledalo zapis, da je treba izvesti evalvacijo izvedenskega mnenja iz leta 2023 ali ponovno pregledati mladoletnega A. A., ker je prišlo pri njem do poslabšanja funkcionalnega vedenja. Izpostavlja zapis o smiselnosti otrokovega pogovora s psihologinjo pri CSD, zato ne razume zaključka, da otrokovo stanje ne izkazuje ogroženosti, ki jo povzroča mati. Izpostavlja, da so bili že v preteklosti med staršema odnosi konfliktni, njihova intenzivnost je sedaj enaka ali manjša, zato po njegovi oceni vedenjske in učne težave otroka ne morejo biti povezane s tem. Meni, da mati ne izvaja starševske skrbi v smeri otrokovega razvoja, zato je njegov razvoj ogrožen. To po njegovi oceni kažeta tudi poročilo Osnovne šole B. (v nadaljevanju šola) za šolski leti 2024/25 in 2025/26 ter pedagoško poročilo Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše (v nadaljevanju Svetovalni center). Izpostavlja, da je otrok pri pouku pogosto utrujen, nezainteresiran, da ima težave z organizacijo dela, da doma redno pozablja zvezke in piše na liste, snovi pa nato pogosto ne prepiše. Pogosto se zgodi, da nima domače naloge. Ima vedenjske težave, ki se kažejo v odnosih s sošolci, ki jim nagaja, jim jemlje in uničuje stvari, jih brca in verbalno napada. Vsi so spregledali, da je mld. A. A. dodeljen v varstvo in vzgojo materi in z očetom preživlja relativno malo časa. Nasprotna udeleženka pa je tista, ki je manj čuteča, manj empatična in ne prepoznava otrokovih težav in potreb. Opozarja na izvedensko mnenje v zadevi IV P 244/2018, da je pri njej prisotna manjša odzivnost, da ima manjšo zmožnost ukvarjati se z otrokom takrat, ko to terja več angažmaja, in da je za njeno osebnostno strukturo značilno, da je sama sebi na prvem mestu, otrok pa na drugem, kar velikokrat privede do čustvenih in vedenjskih motenj. To se je pri mld. A. A. potrdilo. Ta se sooča s čustveno - vedenjskimi težavami, kaže znake tesnobe in negotovosti, izraža potrebo po potrjevanju in ljubezni matere, ki je ne dobi, saj ta te potrebe ne prepozna, potrebo po sprejetosti in nezmožnost komunikacije. Uresničilo se je tako ravno tisto, na kar je izvedenka opozarjala, saj nasprotna udeleženka ne prepoznava potreb in koristi otroka ter jih ne more zasledovati, kar potrjuje njen odgovor na predlagano začasno odredbo. S sinovimi odstopanji je seznanjena, pa ne naredi ničesar, da bi se ta izboljšala. Sam sinovih težav ne minimizira, vendar v času stikov nima dovolj časa, da bi uveljavil ustrezne vzgojne pristope, bo pa to nadomestil lahko le tako, da bo z njim več časa. Mati otroku ne zagotavlja primarne zdravstvene oskrbe z obiskovanjem logopeda in terapij po navodilu alergologa. Njeno minimalno izvajanje in sodelovanje je dobesedno izsilil, skratka dosegel na silo, brez najmanjše podpore CSD in sodišča. Na silo je moral doseči tudi to, da ga je šola pričela obveščati o odklonih, da je bil A. A. več kot tri mesece brez ustreznega delovnega zvezka, itd. Opozarja na otrokove težave pri izgovorjavi. Opisuje materine obiske frizerja v času, ko je otrok pri njej. Meni, da mu mati ne zagotovi primernih materialnih stvari ter tudi ne primernega okolja in rutine za njegov zdrav razvoj in izpolnjevanje šolskih obveznosti. V krajšem obdobju se je trikrat preselila. Otrok tako biva na varnostno tveganem območju, kot je bilo nedavno opredeljeno, in je sošolec učenke, ki [...]. Zanj bi bilo primernejše bivanje v F., streljaj od šole. Izpostavlja, da je A. A. na poti v šolo sam hodil po sredi prometne ceste s telefonom v rokah in da je to opazila ena od učiteljic, ki ga je umaknila s ceste, ter na njegovo pitje energijskih pijač na poti v šolo. Izpostavlja, da je k primerni komunikaciji mati skušal spodbuditi. Predlaga spremembo izpodbijane odločitve, podrejeno pa njeno razveljavitev in nov postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov vložene pritožbe.

3.Nasprotna udeleženka na vročeno pritožbo ni pravočasno odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče lahko izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika - DZ), začasno odredbo pa le, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrokova ogroženost je pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Pri tem so mu v pomoč napotki v DZ: Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda se lahko kaže na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. Pravnomočna odločba o otrokovih varstvu in vzgoji tako ne pomeni, da ne more priti do sprememb, ki bi narekovale začasno sodno intervencijo. A te bi morale biti res izjemne. Začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo enemu ali drugemu staršu je po tem, ko je že bilo pravnomočno odločeno o vzgoji in varstvu, še bolj izjemno kot sicer, saj so bile zmožnosti in pomanjkljivosti staršev že ocenjene.

6.Mestoma pritožba vsebuje nedokončane in težko razumljive povedi. Pritožbeno sodišče ne sme iskati pomena takšnih pritožbenih navedb, saj bi jim lahko dalo vsebino, ki je nimajo, s tem prekoračilo svoja pooblastila in drugo stran prikrajšalo za odgovor. Odgovorilo bo le na tiste, katerih vsebina je jasna. Večina pritožbenih navedb (skupaj s priloženimi dokazi), ki jih je podal predlagatelj sam, je pritožbenih novot. Te sicer v družinskih postopkih niso izključene, a po presoji pritožbenega sodišča niso takšne narave, da bi lahko utemeljevale izdajo predlagane začasne odredbe.

7.Navedbe o otrokovih težavah v šoli (tako pri šolskem delu kot vedenju in obnašanju do sošolcev), so resne, a izdaje začasne odredbe še ne utemeljujejo. Tudi zato ne, ker otrokovih težav ne gre avtomatično pripisati materi in ni verjetno, da bi jih bilo mogoče odpraviti z začasno spremembo otrokovega varstva in vzgoje. To potrjujejo že pritožnikove navedbe o otrokovem (minimalnem) obiskovanju logopeda in terapij, ki naj bi bilo doseženo oziroma izsiljeno z njegove strani. Iz tega veje njegova odločenost doseči zastavljeno, četudi "na silo", do česar ne izkaže ustrezne kritičnosti. Prav to je izpostavilo tudi sodišče prve stopnje. Iz poročil šole in Svetovalnega centra, priloženih mnenju CSD, je namreč ugotovilo, da se je oče v šolskem okolju vedel neprimerno, nespoštljivo, otrokove težave je želel reševati na silo, pri čemer je bil pri enem od takšnih dogodkov prisoten tudi otrok, ki je ob tem kazal izrazito stisko. Ugotovilo je tudi, da je otrok ujet med starša in si želi ustreči obema. Predvsem pa to, da otrok čuti napetost med staršema, to pa močno vpliva na njegovo čustveno stabilnost, vedenje in socialno funkcioniranje (v šolskem okolišu). Ob tem ni izkazano predlagateljevo predvidevanje, da bi sam znal preprečevati oziroma vsaj zmanjšati otrokove (šolske) težave, če bi ta z njim preživel več časa.

8.Očetova trditev, da je "dosegel minimalno sodelovanje matere" glede otrokove zdravstvene oskrbe, ne le potrjuje gornje, pač pa tudi negira otrokovo ogroženost v tej smeri. Tega, v čem točno je otrokovo zdravje ali življenje ogroženo, predlagatelj ne pojasni. Kako naj bi materine starševske zmožnosti vplivale na otrokovo hojo po sredini ceste (predlagatelj ne trdi, da bi bila mati ob tem navzoča), pritožbeno sodišče ni moglo razbrati. Pa tudi ne, da bi mati otroka s tem, da jo spremlja pri frizerju (četudi sta se enkrat vrnila nekaj po 21.00 uri zvečer) in da mu ne kupi po predlagateljevi oceni primerih oblačil ter (morebiti) dovoli pitje energijskih pijač, ogrozila. Povedano velja tudi za navedbe o otrokovem bivanju na "varnostno tveganem območju" in šolanje z deklico [...]. Te same po sebi ne morejo voditi k sklepu o otrokovi ogroženosti ter posledični spremembi vzgoje in varstva in/ali prešolanju v šolo v kraju predlagateljevega bivanja. Kaj konkretno bi otroka ogrožalo v sedanjem okolju, predlagatelj tudi ne pojasni. Že njegov predlog za začasno ureditev otrokovih stikov z materjo (ob spremembi varstva in vzgoje), po katerem bi otrok z materjo preživljal čas vsak drugi vikend (torej v kraju njenega bivanja, čeprav je to po trditvah predlagatelja varnostno tvegano), pa ogroženost zanika. Če bi bilo otrokovo bivanje v sedanjem okolišu ogrožajoče, oče gotovo ne bi predlagal takšne začasne ureditve otrokovih stikov z materjo. Sprememba šolskega okolja je velika sprememba, ki jo lahko sodišče z začasno odredbo izreče res v izjemnih primerih. Ti tudi po oceni pritožbenega sodišča niso podani.

9.Ne glede na to, kakšni so bili konflikti med staršema v preteklosti, so po pravilno ugotovljenem s strani sodišča prve stopnje tudi sedaj še vedno takšni, da otroka spravljajo v stisko. Očetova subjektivna ocena, ki ji umanjka kritičnost do njegovih ravnanj, ne narekuje nasprotnega. CSD (zanj posvetovalni tim) ima strokovno znanje (ki ga priznava tudi 108. člen ZNP-1), da je znal ob presoji zapisanega s strani šole in Svetovalnega centra (poročila so namreč mnenju CSD priložena) oceniti, ali je (zaradi materinega varstva in vzgoje) nastopila akutna ogroženost otroka. Te ni zaznal in je to tudi dovolj obrazložil, kljub presoji, da je treba opraviti evalvacijo izvedenskega mnenja iz leta 2023 ali ponoviti pregled, saj je otrokovo funkcionalno vedenje veliko slabše, nastopile so tudi spremembe zaradi odraščanja. Predlagatelj selektivno izpostavlja zapise v mnenju CSD in poročilih, za katere oceni, da so mu v korist, pozablja pa na tiste, ki mu niso: da je treba preveriti situacijo in zmožnosti starševskih kompetenc očeta. Predvsem pa to, da je treba mld. A. A. zagotoviti rutino, ki mu bo prinašala občutek varnosti in predvidljivosti, ter da morata starša vzpostaviti ustrezno, pozitivno naravnano komunikacijo. Že očetovo vrednostno ocenjevanje matere in njenih ravnanj v pritožbi kaže, da te tudi z njegove strani (še) ni, kar ne govori v prid predlagani (začasni) spremembi. Bo pa to, enako kot vprašanje, ali nasprotna udeleženka varstvo in vzgojo izvršuje dovolj v otrokovo korist, sodišče prve stopnje moralo obravnavati v nadaljevanju.

10.Citiranih zapisov v mnenju CSD in poročilih sodišče prve stopnje tako ni spregledalo in jih je v razlogih zadosti povzelo, a ti tudi po presoji pritožbenega sodišča ne narekujejo izdaje predlagane začasne odredbe s spremembo varstva in vzgoje ter šolanja otroka. Tudi ne, če so materine starševske zmožnosti v določeni meri pomanjkljive, kot naj bi ugotovila že izvedenka v postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 244/2018. Izvedensko mnenje in ugotovljeno z njegovo pomočjo je bilo že ocenjeno v pravnomočno končanem sodnem postopku, v katerem je sodišče otroka zaupalo v varstvo in vzgojo materi. Postopek izdaje začasne odredbe ni in ne sme biti namenjen obidu pravnomočne odločitve, pač pa izjemnim situacijam, ko je treba razmerja v zvezi z otrokom nujno spremeniti oziroma urediti. Ta ni nastopila. Pritožnik že sam trdi, da otrok svoje primanjkljaje odpravlja s pomočjo socialne pedagoginje v šoli, kar je gotovo korak, ki otrokovo ogroženost zmanjšuje. Oče pa se ima ne glede na to, komu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, možnost vključevati.

11.Pritožbeni razlogi se tako niso potrdili, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Predlagatelj s pritožbo ni uspel in sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Začasne odredbe v družinskih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-410/01).

2Začasna odredba mora biti takšna, da grozečo škodo lahko prepreči oziroma odvrne.

3To mu je omogočal zapis razredničark v poročilu šole za leti 2024/2025 in 2025/26 ter svetovalne službe na prilogi C 1.

43. točka predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe.