17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 3139/2002 z dne 6. 5. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju št. P 318/97 z dne 16. 9. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku pritožniku (tedaj tožniku) prisodilo 450.000 SIT odškodnine za telesne bolečine in 250.000 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v zvezi s poškodbami, ki jih je utrpel v nesreči pri delu. Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotne stranke deloma ugodilo in znesek odškodnine za telesne bolečine znižalo na 200.000 SIT, glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je zahtevek zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da prisojena odškodnina bistveno (za več kot 300 odstotkov) odstopa od odškodnin, ki so jih sodišča v drugih zelo podobnih primerih prisojala za primerljive poškodbe. Meni, da gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 14. in 22. členu Ustave.

Navaja, da je v delovni nesreči utrpel odkrhnitev nohtnega nastavka vrhnje dlančnice levega kazalca z odstranitvijo vrhnje plasti kože. Navaja, da je trpel lahke telesne bolečine in da gre za dvoodstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti.

Meni, da je odločitev Višjega sodišča v zvezi z zmanjšanjem življenjske aktivnosti v nasprotju z materialnim dokazom - izvedenskim mnenjem.

B.

3.Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki je poseben odraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave, med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oz. arbitrarno odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Takšno kršitev pritožnik sicer zatrjuje, vendar je ne izkaže. Poudariti je treba, da absolutnih zneskov prisojenih odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov, odvisna je od številnih okoliščin vsakega posameznega primera, razpon odškodnin pa je lahko zelo velik. Le v posebej očitnih primerih velikih odstopanj bi Ustavno sodišče lahko ugotovilo kršitev obravnavane ustavne pravice. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

4.Ni mogoče, kot to želi pritožnik, primerjati skupnega zneska prisojenih odškodnin, pač pa je treba oceniti odškodnino za vsako vrsto škode posebej. Glede odškodnine za telesne bolečine se tako izkaže, da primeri, s katerimi se želi pritožnik primerjati in ki jih navaja, niso enaki. V vseh navedenih primerih je sodišče pri oškodovancih ugotovilo vsaj nekaj dni zelo hudih, hudih ali srednje hudih telesnih bolečin, v pritožnikovem primeru pa je že od začetka šlo le za lahke telesne bolečine. Očitno je, da glede na to okoliščino razpon prisojenih odškodnin (v omenjenih zadevah med 335.000 in 500.000 SIT, v pritožnikovem primeru pa 200.000 SIT) ne pomeni nedopustnega arbitrarnega razlikovanja med istovrstnimi zadevami. Že iz tega razloga očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave ni utemeljen.

5.Glede zahtevka za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa je treba ugotoviti, da sploh ne gre za vprašanje, ki je povezano s problematiko morebitnega nedopustnega odstopanja pri višini odškodnine za enako škodo. Višje sodišče je namreč ta zahtevek zavrnilo, ker je ugotovilo, da ne obstoji pravno priznana škoda. Odločitev Višjega sodišča temelji na oceni izvedenskega mnenja. V vprašanje, ali je sodišče pri tej oceni pravilno uporabilo materialno pravo in ali je morda napačno ocenilo pomen izvedenskega mnenja, kot v ustavni pritožbi uveljavlja pritožnik, se Ustavno sodišče ne more spuščati. Ustavno sodišče namreč izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču - v nadaljevanju ZUstS). Takšnih kršitev pa s tem v zvezi pritožnik ne zatrjuje.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger