Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja, niti nezakonitosti prenehanja takega razmerja. Če takega zahtevka ni, tudi ni podlage za odločitev o obstoju delovnega razmerja, zato tudi ni mogoč zaključek, da gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
Za odločanje o tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1. Tožnik je s tožbo, vloženo na Okrajnem sodišču v Ljubljani, zahteval plačilo 3.230,17 EUR po pogodbi o sodelovanju pri marketinških aktivnostih in marketinških projektih. Tožena stranka mu opravljenega dela in stroškov ni plačala.
2. Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom II Pd 304/2014-4 z dne 24. 3. 2014 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Štelo je, da gre za spor glede pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožnik v tožbi navaja, da je za čas opravljanja poskusnega dela s toženo stranko sklenil pogodbo o sodelovanju, ki vsebuje vse elemente delovnega razmerja.
3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Ugotavlja, da tožnik ne vtožuje nobene od pravic iz delovnega razmerja, zato ne gre za delovni spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, temveč gre za spor iz pogodbe civilnega prava. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je imelo poslovno razmerje vse elemente delovnega razmerja, vendar v zvezi s tem ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja.
4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
5. Delovno sodišče pravilno ugotavlja, da ne gre za nobenega od individualnih delovnih sporov med delavcem in delodajalcem v smislu 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Tožnik ne uveljavlja sklenitve ali obstoja delovnega razmerja, niti nezakonitosti prenehanja takega razmerja. Če takega zahtevka ni, tudi ni podlage za odločitev o obstoju delovnega razmerja, zato tudi ni mogoč zaključek, da gre za spor iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnik izrecno uveljavlja le plačilo za opravljeno delo in povračilo stroškov po pogodbi o sodelovanju, ki je pogodba civilnega prava.
6. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbene navedbe o tem, da naj bi poslovno razmerje med strankama imelo vse elemente delovnega razmerja, ne da bi bili ti elementi utemeljeni in da bi bil nato v tej smeri postavljen tudi ustrezen tožbeni zahtevek. Zato ničesar ne spremeni tudi navedba v tožbi, da naj bi šlo za „individualni delovni spor“, poleg tega pa ga tožnik ob taki opredelitvi tudi ni vložil na za reševanje takih sporov pristojno sodišče. 7. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno redno sodišče, pri katerem je bila tožba tudi vložena.