Jedro

Če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. V konkretni zadevi je upnik pridobil ločitveno pravico na več nepremičninah, vendar pa do začetka stečajnega postopka ni bila opravljena prodaja premoženja, zato so podani pogoji za prekinitev izvršilnega postopka. Velja namreč, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnin razglašen sklep o domiku. V danem primeru prodaja premoženja ni bila opravljena do začetka stečajnega postopka, zato v tej zadevi ni mogoče šteti, da začetek stečajnega postopka ne bi vplival na tek tega izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožba se v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka izpodbijanega sklepa, zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o domiku nepremičnin opr. št. In 173/2013 z dne 12. 2. 2016 (1. točka izreka), odločilo, da se ponudnikom takoj vrnejo položene varščine in morebitno že vplačani preostanki kupnin (2. točka izreka) in odločilo, da se izvršilni postopek prekine z dnem 11. 2. 2016 (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje kupovalka N.A. iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zoper razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine s parc. št. 1 k. o. X ter vsebinsko tudi zoper sklep o prekinitvi postopka. Navaja, da ni razumna trditev sodišča, da je spregledalo, da je bil zoper dolžnika dne 11. 2. 2016 uveden stečajni postopek, zaradi česar se postopek prekine. Tako izvršilno kot stečajno sodišče sta vedela oziroma bi morala vedeti, da je naslednji dan dražba nepremičnin in bi jo izvršilno sodišče moralo preklicati, pa kljub temu tega ni storilo, kljub informatizaciji postopkov. V dobri veri je pričakovala sklep o izročitvi, zato jo je presenetil sklep o razveljavitvi pravnomočnega sklepa o domiku. Sodišče je spregledalo, da je s takšno razveljavitvijo sklepa, za katero smatra, da ni bilo pravne podlage, poseglo v njeno pričakovano pravico, saj ji takšno ravnanje ne zagotavlja nobene pravne varnosti in se ji povzroča škoda. Višje sodišče naj sklep o razveljavitvi domika razveljavi oziroma izda sklep o izročitvi.

3. Pritožba zoper 3. točko izreka ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom niso podani pogoji za odločitev o pritožbi zoper razveljavitev sklepa o domiku (1. točka izreka izpodbijanega sklepa). Dokler traja prekinitev postopka, namreč sodišče praviloma ne more opravljati nobenih procesnih dejanj, prav tako pa smiselno niso podani pogoji iz drugega stavka drugega odstavka navedene določbe. Sodišče prve stopnje je po presoji višjega sodišča izvršilni postopek pravilno prekinilo, kar bo pojasnilo v nadaljevanju. Ker pritožnica zahteva izdajo sklepa o izročitvi, je višje sodišče štelo, da se pritožuje tudi zoper sklep o prekinitvi, skladno z 211. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa je zoper sklep o prekinitvi dopustna pritožba in je o njej zato tudi možno odločati.

6. Kot rečeno je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka pravilna. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje dne 12. 2. 2016 opravilo javno dražbo nepremičnin ter izdalo sklep o domiku. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče spregledalo, da je en dan pred tem, t. j. 11. 2. 2016, nad dolžnikom bil uveden stečajni postopek, zaradi česar javne dražbe ne bi smelo izvesti niti izdati sklepa o domiku, saj to nasprotuje 207. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je sodišče postopek nato prekinilo z dnem začetka stečajnega postopka.

7. Skladno z 2. točko drugega odstavka 132. člena ZFPPIPP se, če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. V konkretni zadevi je upnik pridobil ločitveno pravico na več nepremičninah, tudi na nepremičnini parc. št. 1 k. o. X. Vendar pa do začetka stečajnega postopka ni bila opravljena prodaja premoženja, zato so podani pogoji za prekinitev izvršilnega postopka skladno s citirano določbo. Skladno s 1. točko četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP namreč velja, da je bila v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka opravljena prodaja premoženja po 2. ali 3. točki tretjega odstavka tega člena, če je bil pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe pri prodaji nepremičnin razglašen sklep o domiku. V danem primeru prodaja premoženja ni bila opravljena do začetka stečajnega postopka, zato v tej zadevi ni mogoče uporabiti 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, po kateri začetek stečajnega postopka ne bi vplival na tek tega izvršilnega postopka.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno izdalo sklep o prekinitvi postopka, ki se zaradi povedanega ne more nadaljevati z izdajo sklepa o izročitvi. V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje odločalo skladno z 280. členom ZFPPIPP, o pritožbi zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa pa bo višje sodišče odločalo če in ko bodo podani pogoji za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka.

9. Ker pritožba zoper 3. točko izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep v 3. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. člena ZIZ).