Jedro

Ob ugotovitvah, da je tožnik v začetku pomladi 1995 na travniku opravil takrat najpomembnejše kmetijsko opravilo, to je gnojenje, da bi trava hitreje in bolje zrasla, kasnejšim protipravnim posegom toženca in njegovih sorodnikov pa so tožnik in njegovi sorodniki ves čas nasprotovali, ni materialnopravno pravilna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi tožnik v času molitvenega dejanja (košnja toženca) več ne imel posesti na travniku, zaradi predhodnih posegov toženca (odstranitev gnoja in posek sliv na spornem travniku).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se glasi: "1.) Ugotovi se, da je toženec motil tožnika v njegovi zadnji mirni posesti parcele št. 1/1 vl.št. 22 k.o. D... s tem, da je dne 25.5.1995 na vzhodni strani te parcele pokosil okrog 60 m dolg ter 2,5 m širok pas trave, s čemer je posegel v doslej normalno in mirno tožnikovo posest. 2.)Tožencu se takoj prepoveduje vsakršno poseganje v parcelo št. 1/1 vl.št. 22 k.o. D..., ki je v lasti in posesti tožnika.

3.)Toženec je dolžan tožniku plačati njegove pravdne stroške v višini 334.540,92 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izida prvostopnega sklepa dalje, v 8 dneh, pod izvršbo."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev motenja posesti, ki naj bi bilo izvršeno s tem, da je toženec dne 25.5.1995 na vzhodni strani tožnikove parcele št. 1/1 vl.št. 22 k.o. D... pokosil približno 60 metrov ter 2,5 metra širok pas trave. Sodišče je nadalje ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek na prepoved vsakršnega poseganja v tožnikovo parcelo in tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencu v znesku 170.896,00 SIT. Zavrnilo je tudi tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje ponovno obrazložilo s tem, da tožnik ni uspel dokazati, da bi imel v času motitvenega dejanja še posest na sporni parceli.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo zahtevku podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve drugemu sodniku v novo odločanje. Prvostopnemu sodišču očita, da je v ponovljenem postopku samo ugotovilo prisotnost strank, ugotovilo dejstvo, kdaj je začela trava odraščati ter prebralo ugotovitve v spisu, pri čemer ni niti štelo za prebrane izpovedbe strank in prič. Zato je izrek v nasprotju z obrazložitvijo, saj tako skopo izveden dokazni postopek ni temelj obrazložitvi. Obrazložitev le povzema oceno dokazov, ki na obravnavi niso bili izvedeni. Dosedanji dokazni postopek pa je pokazal, da so imeli tožnik in njegovi družinski člani sporno zemljišče ves čas v posesti. Toženčev posek sliv ne izkazuje njegove mirne posesti, saj je tožnik zato zoper njega sprožil kazenski postopek. Do sporne košnje so tožnik in njegovi družinski člani hodili po spornem svetu, pa jih toženec ni podil z zemljišča. Tožnikovi tudi ne bi nikoli gnojili zemljišča, ki ga ne bi šteli za svojega v obsegu, kot so jim ga pokazali njihovi pravni predniki.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, kot to smiselno očita pritožba. Očitano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe namreč ne obstaja. Pritožbene navedbe, da "skopo izveden dokazni postopek ni temelj obrazložitvi" in da "obrazložitev sama povzema oceno dokazov, ki na obravnavi niso bili izvedeni" pa sicer merijo na kršitev procesnih določb, ki urejajo pravila dokazovanja dejstev v postopku; tudi takšnih kršitev pa pritožbeno sodišče ne ugotavlja. Prvostopno sodišče je namreč na ponovljeni glavni obravnavi dne 9.9.1997 sprejelo dokazni sklep, s katerim je, kot izhaja iz zapisnika, povzelo vse dotedanje dokazne sklepe in tudi prebralo vse dotedanje ugotovitve dokaznega postopka.

S tem je sodišče prve stopnje zadostilo zahtevi po ponovitvi že izvedenih dokazov.

Vendar pa pritožbeno sodišče ne more pritrditi materialnopravni oceni dejanskega stanja, ki je bilo sicer pred sodiščem prve stopnje v popolnosti pojasnjeno. Podan je zato v pritožbi uveljavljan razlog zmotne uporabe materialnega prava (člen 353/1-3 ZPP), ki je terjal le spremembo izpodbijane odločbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku (člen 373/1-4 ZPP). Pritožbeno sodišče namreč tudi ni ugotovilo še kakšnih drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, zaradi katerih bi moralo po uradni dolžnosti prvostopni sklep razveljaviti (člen 365/2 ZPP).

Po prepričljivih in natančnih dejanskih ugotovitvah prvostopnega sodišča, temelječih na izpovedbah obeh strank, izvedenca kmetijske stroke in prič, je tožnik spomladi 1995 pognojil sporno zemljišče, toženčeva mati je sicer nato ta gnoj odgrabila, vendar pa sta tožnik in njegova žena, ki sta to videla, temu nasprotovala. Toženec je pred spornim motitvenim dejanjem nato še posekal slive na spornem zemljišču, vendar pa je tožnik tudi temu dejanju nasprotoval, saj je zoper toženca podal kazensko ovadbo. Ob takšnih ugotovitvah pa materialnopravno ni pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da tožnik ni imel več posesti v času motitvenega dejanja. Po navedenih ugotovitvah je tožnik v začetku pomladi 1995 na travniku opravil takrat najpomembnejše kmetijsko opravilo, to je gnojenje, da bi trava hitreje in bolje zrasla, kasnejšim protipravnim posegom toženca in njegovih sorodnikov pa so tožnik in njegovi sorodniki ves čas nasprotovali. S tem so ves čas izkazovali dejanja potrebna za uveljavitev posestne oblasti oz. njeno nadaljnje posedovanje; le protipraven poseg košnje s strani toženca, ki pa je predmet te pravde, je tožniku preprečil košnjo, na katero se je pripravil že s tem, da je predhodno travnik pognojil. Zato ni materialnopravno pravilna ocena prvostopnega sodišča, da naj bi tožnik v času motitvenega dejanja več ne imel posesti zaradi navedenih predhodnih posegov toženca. Ker je torej tožena stranka protipravno posegla v posest tožeče stranke tako, da je travnik pokosila, je tožbeni zahtevek, uveljavljen tudi v predpisanem 30 dnevnem roku iz 77. člena ZTLR, utemeljen in sicer tako glede ugotovitve o storjenem posegu, kot seveda tudi v nadaljnjem prepovednem delu (člen 79 ZTLR).

V odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pritožbeno sodišče ni poseglo, saj je s to pritožbeno odločbo ta postopek pravnomočno končan, kar bi predstavljalo časovno mejo veljavnosti začasne odredbe, tudi če bi bila ta izdana.

Ker je pritožbeno sodišče spremenilo prvostopni sklep, je moralo odločiti o stroških celotnega postopka (člen 166/2 ZPP). Ker je tožeča stranka v tej pravdi v celoti uspela, ji mora tožena stranka povrniti njene stroške, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo po predloženem stroškovniku z dne 11.2.1997, pri čemer je upoštevalo določbe Zakona o sodnih taksah in Taksne tarife (Ur.l.RS 1-1/90-38/96) in Odvetniške tarife (Ur.l.RS 7/95-3/97). Tako je tožeča stranka upravičena do stroškov prvostopnega postopka, ki jih je priglasila, in sicer do zneska 334.540,92 SIT (3200 točk x 76,50 SIT = 244.800,00 SIT, 57.640,00 SIT stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja, 22.500,00 SIT potnih stroškov in 9600,00 SIT stroškov sodnih taks za tožbo in sklep).