Jedro

Dolžnik mora precejšnje povišanje vrednosti nepremičnim izkazati z mnenjem sodnega cenilca že hkrati s predlogom za ponovno ugotovitev vrednosti predmetnih nepremičnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik A. d. o. o., ..., sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin katastrska občina .., parcela 115/10, parcela 117/1 in parcela 218/24 (I. točka izreka), zavrglo predlog dolžnika za ustavitev izvršb (II. točka izreka), zavrglo revizijo dolžnika (III. točka izreka) in dolžniku naložilo, da mora v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške izvršilnega postopka v skupnem znesku 726,89 EUR, in sicer upniku A. d. o. o.,... v znesku 298,42 EUR, upniku A. A. pa v znesku 428,47 EUR, vse skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izplačilo dalje do dne plačila (IV. točka izreka).

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da predmetne parcele sploh ne bi smele biti predmet izvršbe, saj so kmetijska zemljišča, ki jih uporablja in so mu nenadomestljivo potrebne za proizvodnjo na sami kmetiji, zato se vseskozi krši 177. člen ZIZ. Kmetijska dejavnost mu je edini in glavni vir dohodka. Poleg tega so danes na nepremičninskem trgu druge razmere kot pred približno šestimi leti. Cene kmetijskih zemljišč so se močno zvišale, v povprečju za 30%, zato bi bilo potrebno predmetna kmetijska zemljišča ponovno oceniti. Navaja tudi, da upnik A. A. sploh ne bi smel biti upnik v pristopljeni zadevi, saj gre pri njemu za notarski zapis, v katerem piše, da gre za zavarovanje terjatve na izključno dveh nepremičninah (hlev – hiša) in v tej zadevi je bil postopek ustavljen iz razloga, ker je bila druga dražba neuspešna. Vodenje izvršbe na druge nepremičnine dolžnika je nedopustno in neustavno, ker gre za poseg v njegovo lastnino. Navaja tudi, da se vseskozi trudi poplačati oba upnika in predlaga dogovor po izvensodni poti.

3. Upnik A. d. o. o., ... v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

**O pritožbi zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje**

5. Na predlog, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. V primeru spletne javne dražbe sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne dražbe (četrti odstavek 178. člena ZIZ).

6. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin ni predložil cenitvenih poročil sodnega cenilca gradbene stroke in kmetijske stroke (pri predmetnih nepremičninah gre za stavbno zemljišče in kmetijska zemljišča).

7. Na podlagi navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dolžnik skladno z določbo četrtega odstavka 178. člena ZIZ ni za verjetno izkazal, da se je vrednost predmetnih nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti precej spremenila. Pravilno je pojasnilo, da se mora precejšnja sprememba vrednosti, ki je posledica določene spremembe na nepremičnini ali spremenjenih tržnih razmer, izkazati z mnenjem sodnega cenilca o tržni vrednosti.

8. Pravilnosti navedenega zaključka ne morejo izpodbiti pritožbene navedbe, da so danes na nepremičninskem trgu druge razmere kot pred približno šestimi leti in da so se cene kmetijskih zemljišč močno zvišale, v povprečju za 30 %, saj, kot je že bilo pojasnjeno, bi moral dolžnik precejšnje povišanje vrednosti nepremičnim izkazati z mnenjem sodnega cenilca že hkrati s predlogom za ponovno ugotovitev vrednosti predmetnih nepremičnin.

9. Pritožbene navedbe dolžnika, da bi morale biti predmetne nepremičnine skladno z določbami 177. člena ZIZ izvzete iz izvršbe, ker gre za kmetijska zemljišča, ki jih dolžnik potrebuje za lastno preživljanje, ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve, saj se ne nanašajo na predlog za ponovno ugotovitev vrednosti predmetnih nepremičnin. Navedene pritožbene navedbe sicer lahko predstavljajo razlog, ki preprečuje izvršbo, vendar so ti razlogi predmet presoje v fazi dovolitve izvršbe in ne kasneje v fazi opravljanja izvršbe. V tej zadevi pa je izvršba na predmetne nepremičnine že pravnomočno dovoljena1. Ker je torej v predmetni izvršilni zadevi In 138/2012, pristop In 104/2012, I 157/2020 že pravnomočno dovoljena izvršba na predmetnih nepremičninah (katastrska občina ... ..., parcela 115/10, parcela 117/1 in parcela 218/24) dolžnik ne more več uveljavljati razlogov, ki preprečujejo izvršbo oziroma razlogov po 177. členu ZIZ, iz istega razloga pa dolžnik tudi neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da vodenje izvršbe neutemeljeno posega v njegovo lastnino.

**O pritožbi zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje**

10. Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ). V primeru umika sodišče ustavi postopek (tretji odstavek 43. člena ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti ZIZ niti ZPP ne vsebujeta določb, ki omogočajo dolžnikom predlagati ustavitev izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno dolžnikov predlog za ustavitev izvršbe zavrglo kot nedovoljenega.

**O pritožbi zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje**

12. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 10. člena ZIZ).

13. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je vložil revizijo zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 388/2021 z dne 24. 12. 2021, s katerim je v I. točki izreka zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje In 138/2012, pristop In 104/2012 z dne 24. 9. 2021, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost predmetnih nepremičnin na dan cenitve 350,60 EUR.

14. Na podlagi navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da skladno z določbo prvega odstavka 10. člena ZIZ revizija zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 388/2021 z dne 21. 12. 2021 ni dovoljena. Zato jo je skladno z določbo prvega odstavka 374. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno zavrglo kot nedovoljeno.

15. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

16. Upnik A. d. o. o., ... sam krije svoje priglašene stroške odgovora na pritožbo, ker ta za rešitev te pritožbene zadeve ni bil potreben, saj ni v ničemer pripomogel k odločitvi o pritožbi, zato tudi stroški niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Sklep Okrajnega sodišče v Velenju In 63/2012, sedaj I 157/2020 z dne 24. 9. 2019, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 314/2021 z dne 23. 9. 2021, sklep Okrajnega sodišča v Velenju In 138/2012 z dne 17. 10. 2012, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 24/2014 z dne 30. 1. 2014 in sklep Okrajnega sodišča v Velenju In 104/2012 z dne 23. 7. 2012, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 369/2013 z dne 29. 8. 2013.