Jedro

Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom imenovalo manjkajoča člana nadzornega sveta družbe za čas do izvolitve na skupščini delničarjev (1. točka izreka). Imenovanje članov nadzornega sveta velja do izvolitve predsednika in člana na prvi skupščini družbe (2. točka izreka). Ugotovilo je, da je dvema članoma nadzornega sveta potekel mandat, da nadzorni svet ni sklepčen in zakonito sestavljen, saj ima trenutno le enega člana. Na podlagi predloženih izjav predlagana člana izpolnjujeta zakonske in statutarne pogoje. K imenovanju sta podala soglasje.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da iz sklica izredne skupščine družbe z dne 26. 10. 2020 izhaja, da je bil 23. 9. 2020 uveden postopek prisilne poravnave, zato se skladno s 151.a členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) za imenovanje članov nadzornega sveta zahteva soglasje sodišča, ki o soglasju odloča na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora v 8 dneh od prejema zadnjega od mnenj. S predlogom za imenovanje članov nadzornega sveta je glavni delničar družbe obšel določbe ZFPPIPP in izposloval imenovanje članov nadzornega sveta mimo postopka po ZFPPIPP.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je določba 151.a člena ZFPPIPP jasna ter se ne uporablja, ko sodišče v nujnem nepravdnem postopku odloči o sodnem imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta.

4. Predlagatelj v dodatnem in udeleženka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navajata, da je po prvem odstavku 151.a člena ZFPPIPP potrebno soglasje zgolj za posamezne sklepe organa nadzora ali skupščine dolžnika o zamenjavi članov organov. V teoriji ni sporno, da pri uvedbi insolvenčnega postopka sodno imenovanje člana nadzornega sveta v skladu s 104. členom nemškega AktG ni ovira, saj strukture organov še naprej ostajajo enake. Sodno imenovanje članov nadzornega sveta je dopustno. Pri razlagi 151.a člena ZFPPIPP je potrebno upoštevati, da posega v pravico nasprotnega udeleženca, da si v skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude svobodno organizira upravljanje na način, da družba opravlja dejavnost. Kolikor bi obveljala razlaga udeleženca, bi se izvotlile določbe 256. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki določa sodno imenovanje članov nadzornega sveta v nujnih primerih.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Udeleženec utemeljeno izpostavlja, da je bil 23. 9. 2020 nad nasprotnim udeležencem uveden (celo pravnomočno začet) postopek prisilne poravnave, kar ni sporno v tem pritožbenem postopku. Prav tako se utemeljeno sklicuje na prvi in drugi odstavek 151. člena ZFPPIPP, ki določata, da sta organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti samo: 1. sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča, [...]. Sodišče odloči o soglasju iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora v osmih dneh od prejema zadnjega od obeh mnenj.

7. Sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, niti ni pozvalo predlagatelja k predložitvi soglasja. V nepravdnem postopku imenovanja članov nadzornega sveta sodišče nadomešča voljo delničarjev na skupščini. Zato predlagatelj in udeleženka v odgovorih na pritožbo zmotno navajata: (-) da se določba 151.a člena ZFPPIPP ne uporablja, ko sodišče v nujnem nepravdnem postopku odloča o sodnem imenovanju manjkajočih članov nadzornega sveta, (-) da je soglasje potrebno zgolj za posamezne sklepe organa nadzora ali skupščine dolžnika o zamenjavi članov, (-) se sklicujeta na 104. člen nemškega AktG, saj obe sodišči in nenazadnje udeleženec v pritožbi ne štejejo, da sodno imenovanje članov nadzornega sveta po uvedeni prisilni poravnavi sploh ne bi bilo dopustno. Je dopustno, vendar z izpolnjevanjem specialnega pogoja.

8. Tudi ne držijo navedbe v odgovorih na pritožbo: (-) da takšna razlaga 151.a člena ZFPPIPP posega v pravico nasprotnega udeleženca, da v skladu z ustavnim načelom svobodne gospodarske pobude svobodno organizira upravljanje na način, da družba lahko opravlja svojo dejavnost, (-) da kolikor bi obveljala razlaga udeleženca, bi se izvotlile določbe 256. člena ZGD-1, ki določa sodno imenovanje članov nadzornega sveta v nujnih primerih, (-) da bi 256. člen ZGD-1 izgubil pomen, saj imenovanja manjkajočih članov nadzornega sveta preko sodišča sploh ne bi bilo možno predlagati, s tem pa bi se nedopustno poseglo v ustavno pravico predlagatelja kot večinskega lastnika nasprotnega udeleženca do svobodne gospodarske pobude in organiziranja upravljanja na način, da lahko družba opravlja dejavnost. V tem primeru gre za kolizijo interesov večinskega delničarja – predlagatelja in (glede na znesek terjatve nad 5 mio EUR) večjega upnika. Glede na to, da je bila nad nasprotnim udeležencem uvedena prisilna poravnava, se zaradi njenih pravnih posledic do odprave insolventnosti interes delničarjev umakne interesu upnikov (enako sodišče druge stopnje v sklepu v tej zadevi II Cpg 42/2021 z dne 5. 5. 2021, 10. točka obrazložitve).

9. Ker sodišče prve stopnje ni zahtevalo soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zahtevanje soglasja je naloga sodišča prve stopnje, zato je sodišče druge stopnje ocenilo, da glede na naravo stvari, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti v pritožbenem postopku. Ugodilo je pritožbi udeleženca, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1). Ker se po predlogu z dne 26. 10. 2020 zadeva razveljavlja prvič, takšna odločitev ne pomeni pretiranega posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje bodisi pozove predlagatelja k predložitvi soglasja bodisi sodišče, ki odloča v postopku prisilne poravnave. Nato naj ponovno odloči o zadevi.

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sklepa, zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.