Jedro

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku. Tožniku je omejitev gibanja prenehala, zato so prenehali pravni učinki izpodbijanega sklepa. Odločbe oziroma sklepa, ki nima več pravnih učinkov, ni mogoče odpraviti. Ker je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji pritožbenega sodišča pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 1.odstavka 63.člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 26.9.2007, s sklepoma (2.in 3. točka izreka sodbe in sklepa) je tožnika z odškodninskim zahtevkom napotilo na pravdo in odločilo, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je s sklepom z dne 28.6.2007 na podlagi 27. člena Zakona o azilu (ZAzil- UPB1, Uradni list RS, št.134/2003) tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce, do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar največ za tri mesece, in sicer od 27.6.2007 do 27.9.2007. Z izpodbijanim sklepom pa mu je izvajanje ukrepa podaljšala za en mesec to je do 27.10 2007 do 15.31 ure.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je zanjo navedla. Presodilo je, da so bili pravilno ugotovljene odločilne okoliščine, ki so utemeljevale podaljšanje ukrepa o omejitvi gibanja in je zato izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu.

Tožnik s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje (1. člen izreka sodbe in sklepa) zaradi vseh pritožbenih razlogov po ZUS-1. Odločba o podaljšanju ukrepa mu ni bila vročena pravočasno ampak šele 8.10.2007 in je zato nezakonita. Predlaga razveljavitev sodbe in odpravo izpodbijanega sklepa. Prelaga tudi oprostitev plačila sodnih taks.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbah 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora in tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožena stranka z v tem upravnem sporu izpodbijanim sklepom tožniku podaljšala omejitev gibanja na prostore Centra za tujce, in sicer za čas od dne 27.9.2007 do 27.10.2007. Po sporočilu Ministrstva za notranje zadeve z dne 22.11.2007 je tožniku omejitev gibanja prenehala 27.10.2007 ob 15.31 uri. Tedaj so torej prenehali pravni učinki izpodbijanega sklepa. Odločbe oziroma sklepa, ki nima več pravnih učinkov, ni mogoče odpraviti. Po presoji pritožbenega sodišča si glede na navedeno tožnik z vloženo pritožbo, ki jo je vložil 6.11.2007, torej po prenehanju ukrepa omejitve gibanja, ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči ugodnejše rešitve. Ker je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem pritožbenem postopku pa ta ni izkazan, po presoji pritožbenega sodišča pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena. Zgolj ugotovitev zakonitosti ali nezakonitosti, ne da bi bil posamičen akt odpravljen, v obravnavanem primeru ne bi izboljšala pritožnikovega pravnega položaja. Zato je bilo treba pritožbo zavreči. O predlagani oprostitvi plačila sodnih taks pritožbeno sodišče ni odločalo, ker je o tem odločilo prvostopno sodišče in oprostitev velja za vsa dejanja v tem upravnem sporu.

Pritožbeno sodišče je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 352. člena ZPP, ki se po 1. odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom.