Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stališče, po katerem ugotovitveni ali oblikovalni zahtevki ne potrebujejo zavarovanja, ne velja vedno in brez izjem.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe hkrati pa odredilo, da se v zemljiški knjigi po pravnomočnosti sklepa pri vl.št. 545 k.o. izbriše plombo pod Dn. št. 645/99. Proti sklepu se pritožuje upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu upnika za izdajo začasne odredbe ugodi ali pa sklep in odredbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je napačno stališče prvostopnega sklepa, po katerem ne obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali pa precej otežena, zato, ker upnik želi zavarovati oblikovalni zahtevek, ki pa učinkuje že s samo pravnomočnostjo sodbe. Navaja, da je tožbo proti dolžniku že vložil, v njej pa tožil na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, pri tem pa uveljavljal tudi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Gre torej tudi za uveljavljanje dajatvenega in ne le oblikovalnega ali ugotovitvenega zahtevka. Nedvomno pa je jasno, da če dolžnik pred pravnomočnim zaključkom pravde nepremičnino proda, upniku onemogoči uveljavitev terjatve. Sicer pa upnik tudi ni dolžan izkazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Z odredbo, ki ne bi dopuščala dolžniku razpolaganje z nepremičnino do zaključka pravde dolžnik seveda ne bo utrpel nikakršne škode in bi tudi iz tega razloga moralo prvo sodišče odredbo izdati. Po mnenju pritožbe pa je nezakonita tudi odredba sodišča, da se plomba pri vl.št. 545 izbriše. Pritožba se pri tem sklicuje na določbo 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi, ki se nanaša na zaznambo spora, pri tem pa se sklicuje še na vloženo tožbo, ki jo prilaga pritožbi. Pritožba je utemeljena. V kolikor se pritožba nanaša na odredbo, je brezpredmetna in tudi nedopustna, saj proti odredbi ni dovoljena pritožba, brezpredmetna pa zato, ker bi odredba učinkovala le v primeru pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Predvsem pa nimajo pritožbene navedbe o zaznambi spora na podlagi 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi nikakršne zveze z predmetnim postopkom zavarovanja z začasno odredbo, saj v tem postopku ni bila predlagana nikakršna zaznamba spora. Sicer pa je pritožba utemeljena. Predlagatelj je predlagal zavarovanje z začasno odredbo pred uvedbo postopka, pri čemer je napovedal tožbo na razveljavitev kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere je prišlo do spremembe zemljiškoknjižnega stanja. Posledica razveljavitve pogodbe, enaka je tudi posledica ugotovitve, da je pogodba nična, pa je, da je treba tisto, kar je bilo izpolnjeno vrniti, v konkretnem primeru vzpostaviti prejšnje zemljškoknjižno stanje. Glede na takšno naravo napovedane tožbe, katero je med tem, kot to izhaja iz pritožbe, upnik že vložil, pa ni vselej nujno, da bi sodba učinkovala že s samo pravnomočnostjo, temveč utegne, odvisno od odločitve v pravdnem postopku, sodba terjati tudi izvršitev v smislu spremembe zemljiškoknjižnega stanja. Pri tem ni bistveno, ali bi se izvedla sprememba zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti na podlagi sodbe, ali na predlog oziroma v izvršilnem postopku na predlog upnika. Splošno sicer pravilno stališče prve stopnje, po katerem ugotovitveni ali oblikovalni zahtevki ne potrebujejo zavarovanja, ker že učinkujejo na podlagi pravnomočne sodbe, ne velja vedno in brez izjem. Za takšno izjemo gre tudi v danem primeru iz spredaj navedenih razlogov in je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe preuranjena. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje, da bo v novem postopku ugotovilo, ali je poleg že ugotovljene verjetne izkazanosti zahtevka podana vsaj še ena izmed predpostavk, navedenih v 2. odst. 272. čl. ZIZ, ter nato ponovno odločilo o predlogu.