Jedro

Dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, v pritožbi pa kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa z dne 22. 9. 2014 in z dne 24. 1. 2014 potrdita.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 22. 9. 2014 zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 7. 2. 2014 (1. točka izreka sklepa) in odločilo, da mora dolžnik delodajalcu priče U. K. v roku 8 dni od prejema tega sklepa na transakcijski račun nakazati znesek v višini 23,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka izpolnitev dalje (2. točka izreka sklepa). Z izpodbijanim sklepom z dne 24. 1. 2014 pa je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikov ugovor kot prepozen.

2. Dolžnik po pooblaščencu vlaga pravočasni pritožbi zoper oba sklepa. V pritožbi zoper sklep z dne 22. 9. 2014 navaja, da je štel, da mu je bil sklep o izvršbi vročen šele 19. 12. 2013 in ne 18. 12. 2013, do te napake pa je prišlo zato, ker zakoniti zastopnik dolžnika ob prejemu skeniranega sklepa o izvršbi s strani gospodarske družbe, s katero ima sklenjeno pogodbo o opravljanju računovodskih storitev, kamor spada tudi evidentiranje prejete pošte, ni vedel, da je bil sklep o izvršbi tej družbi vročen že 18. 12. 2013, da pa je bil dolžniku poslan šele en dan kasneje, to je 19. 12. 2013. Ko je prejel elektronsko sporočilo s skeniranim sklepom o izvršbi in skenirano ovojnico, zakoniti zastopnik dolžnika ni bil izrecno opozorjen, da je bil sklep o izvršbi pooblaščenemu prevzemniku vročen že 18. 12. 2013. Dejstvo, da je na skenirani ovojnici prostoročno zapisano „pr. 18/12/2013“, po mnenju dolžnika ne predstavlja takega opozorila oziroma dejstva, da bi sodišče lahko štelo, da je bil zakoniti zastopnik s tem opozorjen, kdaj je bil sklep o izvršbi dejansko vročen. Samo izrecno opozorilo v elektronskem sporočilu bi lahko bilo tako, da bi sodišče štelo, da je bil dolžnik ustrezno opozorjen o dnevu vročitve. Ker dolžnik ni bil ustrezno opozorjen, kdaj je bil sklep o izvršbi vročen, je zmotno štel, da je do vročitve prišlo 19. 12. 2013. Dolžnik zato meni, da je prišlo do opravičljive zmote na strani zakonitega zastopnika dolžnika, zaradi katere je štel, da je rok za vložitev ugovora iztekel 30. 12. 2013. Razlog za zamudo je bil nedvomno in nesporno upravičen, zato predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in se odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Priglaša stroške pritožbenega postopka. V pritožbi zoper sklep z dne 24. 1. 2014 pa dolžnik navaja, da je pri dolžniku pooblaščena oseba kot datum vročitve pomotoma zapisala 20. 12. 2013. Do tega je prišlo zaradi subjektivne pomote uslužbenca in ne zaradi neskrbnosti dolžnika, ki je storil vse potrebno in vse, kar je v njegovi moči, da je ustrezno organiziral delovni proces, pooblastil osebe za dvigovanje pošte v dolžnikovem imenu in jih tudi ustrezno poučil o teku in vpisovanju rokov. Jasno je, da se zaradi človeškega faktorja po naključju zgodilo pisne pomote, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru. Šlo je za prvo vročanje v tem postopku, dolžnik posluje brez likvidnostnih težav in se ni srečeval z izvršilnimi postopki. Pomota pri zapisu datuma je naključje in vzrok za zamudo roka, za katerega dolžnik ne more odgovarjati. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje o ugovoru sodišču prve stopnje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Po 36. členu ZIZ je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena le, če je zamujen rok ugovor ali pritožbo. Stranka, ki predlaga vrnitev v prejšnje stanje, je dolžna dokazati, da je zamudila opravo procesnega dejanja iz upravičenega razloga (trditveno in dokazno breme za opravičljivo zamudo je na stranki, ki vloži predlog, v konkretnem primeru je bilo torej na dolžniku).

5. Dolžnik je v predmetni zadevi 6. 2. 2014 vložil pravočasen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi. Navedel je, da je pooblaščena oseba za vročanje kot datum vročitve pomotoma zapisala datum 20. 12. 2013, zato je štel, da mu rok za vložitev ugovora teče od tega pomotoma zapisanega datuma dalje. Do tega je prišlo zaradi subjektivne pomote uslužbenca pri zapisu datuma vročitve in ne zaradi neskrbnosti dolžnika, ki je storil vse potrebno in vse, kar je v njegovi moči, da je ustrezno organiziral delovni proces, pooblastil osebe za dvigovanje pošte v dolžnikovem imenu in jih tudi ustrezno poučil o teku in vpisovanju rokov. Jasno je, da se zaradi človeškega faktorja po naključju zgodilo pisne pomote, kar se je zgodilo tudi v konkretnem primeru. Šlo je za prvo vročanje v tem postopku, dolžnik posluje brez likvidnostnih težav in se ni srečeval z izvršilnimi postopki. Tudi v pravni doktrini je izoblikovano stališče, da je vzrok za zamudo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Pomota pri zapisu datuma je naključje in vzrok za zamudo roka, za katero dolžnik ne more odgovarjati. Skliceval se je na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-552/09-14 z dne 23. 9. 2010, v dokaz svojim navedbam pa je predlagal zaslišanje zaposlenih pri dolžniku, zaslišanje zakonitega zastopnika dolžnika in njegovo pisno izjavo, izpis iz AJPES in www.bonitete.si ter zaslišanje priče U. K. 6. Sodišče prve stopnje je na izvedenem naroku dne 22. 5. 2014 prebralo pisno izjavo dolžnikovega zakonitega zastopnika A. M., v kateri pojasnjuje razlog za zamudo, in zaslišalo pričo U. K., ki je predložila tudi ovojnico, v kateri je bil vročen sklep o izvršbi, ter kopijo elektronskega sporočila, s katerim je bil skeniran sklep o izvršbi skupaj z ovojnico poslan dolžnikovemu zakonitemu zastopniku.

7. Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik opravičljivega razloga za zamudo roka za ugovor zoper sklep o izvršbi ni uspel izkazati. Višje sodišče tako odločitev sprejema kot pravilno. Iz predložene ovojnice namreč izhaja, da je uslužbenka računovodskega servisa (podjetje F. d.o.o.) nanjo kot datum prejema sklepa o izvršbi zapisala 18. 12. 2013 in ne 20. 12. 2013, kot je dolžnik trdil v predlogu, sklep o izvršbi pa je bil dolžniku skupaj s kuverto po elektronski pošti poslan 19. 12. 2013, kar izhaja iz predloženega elektronskega sporočila in izpovedbe priče. Ker dolžnik zatrjevanega napačnega zapisa datuma prejema sklepa o izvršbi, ki naj bi predstavljal razlog njegove zamude, ni izkazal, se višje sodišče do vprašanja, ali ta okoliščina sploh predstavlja upravičen razlog za zamudo, niti ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik v pritožbi spreminja svoje trditve iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje in zatrjuje, da ni vedel, da je računovodski servis pisanje sprejel že 18. 12. 2013, zato je zmotno štel, da je bilo vročeno 19. 12. 2013, ko je skeniran sklep o izvršbi prejel po elektronski pošti, saj ni bil izrecno opozorjen na dejstvo, da je bila vročitev opravljena že 18. 12. 2013. Na ta način dolžnik v pritožbi kot nov razlog za zamudo roka za ugovor uveljavlja odsotnost izrecnega opozorila o dejanskem datumu vročitve s strani računovodskega servisa. Višje sodišče takih navedb ni moglo upoštevati, saj so na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ podane prepozno in predstavljajo nedopustne pritožbene novote. Dolžnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ali na naroku, na katerem se je njegov predlog obravnaval (višje sodišče ob tem poudarja, da ni res, da bi take navedbe podal že v predlogu, kot neutemeljeno navaja v pritožbi, saj je tam uveljavljal le napačen zapis datuma prejema sklepa o izvršbi).

9. Ker torej dolžnik svojih trditev o napačnem zapisu datuma prejema sklepa o izvršbi ni uspel izkazati, drugih razlogov, ki bi lahko predstavljali upravičen razlog za zamudo roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, pa niti ni zatrjeval, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna.

10. Odločitev o stroških delodajalca priče U. K. dolžnik izpodbija zgolj pavšalno in v zvezi s tem ne navaja nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, zato je višje sodišče v tem delu naredilo le uradni preizkus in ugotovilo, da je odločitev materialnopravno pravilna.

11. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja ugovora zoper sklep o izvršbi. Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je ugovor treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V pravnem pouku sklepa o izvršbi z dne 13. 12. 2013 je bil dolžnik izrecno in pravilno opozorjen, da je ugovor zoper sklep treba vložiti v 8 dneh od prejema pisnega odpravka sklepa. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je dolžnik sklep prejel 18. 12. 2013, kar izhaja iz pravilno izpolnjene vročilnice, ki dokazuje resničnost podatkov o vročitvi sklepa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), temu pa v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbi pritrjuje tudi dolžnik. Ugovorni rok 8 dni bi dolžniku tako potekel 26. 12. 2013, ker pa je bil na ta dan praznik, mu je potekel 27. 12. 2013 (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz dohodne štampiljke prvostopenjskega sodišča na ugovoru izhaja, da je dolžnik ugovor sodišču prve stopnje poslal priporočeno po pošti 30. 12. 2013, kar je po izteku ugovornega roka, dolžnik pa tudi ni uspel s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo tega roka. V skladu z določbo četrtega odstavka 58. člena ZIZ je njegov ugovor prepozen, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Višje sodišče na pritožbene navedbe v zvezi z opravičljivostjo razloga za zamudo posebej ne odgovarja, saj je na te navedbe že odgovorilo sodišče prve stopnje v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

12. Glede na navedeno pritožbi dolžnika zoper sklepa z dne 22. 9. 2014 in 24. 1. 2014 nista utemeljeni in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbama ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).