Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice soobtoženki, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: " da sta bila dogovorjena, da bo s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal soobtoženi" pa ne pomeni sodelovanja pri izvršitvi, to je sodelovanja pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih vrednostnih papirjev, kot se je to očitalo obtožencu v abstraktnem opisu njegovega ravnanja.
Ob reševanju pritožbe države tožilke se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi, kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka, ki se nanaša na obtoženega B. R., ter o pravni opredelitvi ravnanja obtožene S. S., opisane pod točko 1. sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obtoženi B. R. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e , da sta s S. S. s sodelovanjem pri izvršitvi krive vrednostne papirje uporabila kot prave, s tem, da je dne 30.11.1997 v Ljubljani izročil S. S. dva čeka številka 595326476 in 5955326475 kot imetnik tekočega računa pri X banki številka 517810, ter poleg čekov izročil še bančno kartico ter osebno izkaznico T. Z., pooblaščenke na tem tekočem računu, S. S. pa je istega dne na pošti na Pr... 3 v Ljubljani čeka, ki ju je sama izpolnila na znesek 15.000,00 SIT tako, da je v ustrezne rubrike ta znesek vpisala številko in besedo ter ponaredila podpis T. Z., predložila v izplačilo uslužbenki te pošte A. F. K., dejanje pa naj bi storil v sostorilstvu, saj je S. S. izročil čeka, bančno kartico ter osebno izkaznico T. Z., v katero je S. S. prilepila svojo fotografijo, dogovorjena pa sta bila, da bo B. R. s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bi dal S. S.; s čemer naj bi storil kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic in vrednostnih papirjev po členu 250/III KZ v zvezi s členom 25 KZ; na podlagi člena 96/I ZKP bremene stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice po uradni dolžnosti proračun; ravnanje obtožene S. S., opisano pod točko 1. sodbe sodišča prve stopnje pa se pravno opredeli kot kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic in vrednostnih papirjev po členu 250/III KZ, sicer pa se pritožba državne tožilke zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenih delih potrdi.
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod točko 1. izreka obtožena B. R. in S. S. spoznalo za kriva kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic in vrednostnih papirjev po členu 250/III KZ v zvezi s členom 25 KZ, pod točko 2. pa obtoženo S. S. za krivo kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 256/III KZ. Obema obtožencema je izreklo pogojni obsodbi. Obtoženemu B. R. je ob uporabi omilitvenih določil za kaznivo dejanje pod točko 1. določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta. Obtoženi S. S. je za kaznivo dejanje pod točko 1. prav tako ob uporabi omilitvenih določil določilo kazen tri mesece zapora, za kaznivo dejanje pod točko 2. pa en mesece zapora in nato določilo enotno kazen tri mesece in petnajst dni zapora s preizkusno dobo enega leta.
Zaseglo je tudi dva ponarejena čeka, oba obtoženca pa oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP.
Proti sodbi je okrožna državna tožilka vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagala ugoditev pritožbi tako, da se obema obtožencema v okviru izrečene kazenske sankcije določi daljša preizkusna doba.
Višja državna tožilka je v pisnem mnenju, podanem v skladu z določbo člena 377/II ZKP in na seji senata predlagala ugoditev pritožbi.
Zagovornik obtožene S. S. je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
Pritožba ni utemeljena.
Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (člen 383/I ZKP) je pokazal, da je bil z izrečeno sodbo v škodo obtoženega B. R. prekršen kazenski zakon, saj ravnanje tega obtoženca, kot je opisano pod točko 1. izreka sodbe nima znakov kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic po členu 250/III KZ v zvezi s členom 25 KZ. To kaznivo dejanje namreč stori, kdor napravi kriv vrednostni papir ali kdor predrugači pravi vrednostni papir, sostorilstvo dveh kot oblika udeležbe po členu 25 KZ pa je podano, če dva storilca sodelujeta pri izvršitvi, torej da oba izvršujeta znake kaznivega dejanja ali pa tako, da eden izvršuje znake, drugi pa s kakšnim drugačnim dejanjem odločilno prispeva k njegovi izvršitvi.
Iz opisa obtoženčevega ravnanja, kot ga je sodišče prve stopnje povzelo po obtožbi, pa izhaja, da je obtoženec kot imetnik tekočega računa soobtoženki izročil dva čeka tega tekočega računa ter bančno kartico in osebno izkaznico T. Z., pooblaščenke na tem tekočem računu. Vendar pa iz istega opisa ne izhaja, s kakšnim konkretnim ravnanjem naj bi obtoženi B. R. sodeloval pri izvršitvi, to je pri ponarejanju ali uporabi ponarejenih čekov. Zgolj izročitev bianco čekov, ter prave bančne kartice in prave osebne izkaznice, tudi ob opisanem dogovoru, kot izhaja iz izreka: "da sta bila dogovorjena, da bo B. R. s tako pridobljenim denarjem kupil heroin, katerega del bo dal S. S." pa ne pomeni izvršitvenega ravnanja, kot se to očita obtožencu v abstraktnem opisu. Ker torej ravnanje obtoženega B. R., kot je opisano, nima znakov očitanega kaznivega dejanja po členu 250/III KZ v sostorilstvu, je sodišče druge stopnje ob ugotovljeni kršitvi kazenskega zakona izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtoženega B. R. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
Izrek o stroških postopka je posledica oprostilne sodbe in temelji na določilih člena 98/I v zvezi s členom 96/I ZKP.
Takšna odločitev v korist tega obtoženca je narekovala tudi spremembo sodbe sodišče prve stopnje v korist obtožene S. S. in je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ravnanje te obtoženke, kot je opisano pod točko 1. izpodbijane sodbe, pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic po členu 250/III KZ.
Preizkus sodbe v odločbi o kazenski sankciji, izrečeni tej obtoženki, pa je pokazal, da je glede na okoliščine, v katerih je obtožena S. S. storila obe kaznivi dejanji (na prošnjo soobdolženega B. R., ki je bil v abstinenčni krizi) ter obtoženkin odnos do dejanja, ne utemeljujejo podaljšanje preizkusne dobe, kot to predlaga v pritožbi državna tožilka.
Pritožbene trditve, da naj bi bila tudi obtožena S. S. narkomanka, ki naj ne bi izbirala sredstev za nakup heroina, nimajo podlage v zbranih dokazih, celo nasprotno, obtoženka doslej ni bila kaznovana, iz zdravniškega potrdila dr. T. F. S. z dne 14.3.2000 pa izhaja, da si je svoje življenje prav z zdravljenjem odvisnosti od mamil praktično uredila, je pa tudi zaposlena. Zato pritožba državne tožilke ni utemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo, ter v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.