Kontrola bolniškega staleža

Datum

01.10.2024

Številka

07121-1/2024/1162

Kategorije

Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Opisujete, da ste kot detektivska agencija na podlagi pooblastila delodajalca želeli pri osebnem zdravniku delavca pridobiti režim gibanja v času bolniške odsotnosti, da bi lahko preverili, ali ga delavec upošteva. Osebni zdravnik vam režima gibanja ni želel posredovati. Sprašujete, kako lahko delodajalec drugače ugotovi, ali delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta upošteva režim gibanja ali ne? Pri tem se sklicujete na mnenje IP št. 07120-1/2023/466 z dne 19. 10. 2023.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Delodajalec lahko prejme podatke o režimu gibanja delavca s strani delavca, saj mora ta delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Podatke lahko pridobi tudi s strani njegovega zdravnika, na podlagi postopka, določenega v 41. člena ZVOP-2. Če je zahteva delno ali v celoti zavrnjena, lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

Delodajalec ima skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi možnost zahtevati presojo s strani imenovanega zdravnika, če se ne strinja z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni. Sproži lahko tudi postopke v zvezi s kršitvijo delovnopravnih obveznosti ali pa sum goljufije prijavi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Pri tem pa opozarjamo, da za tolmačenje teh postopkov IP ni pristojen organ.

Obrazložitev

Pri tem IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Pojasnjujemo, da IP ni pristojen presojati razmerja med delavcem in delodajalcem in lahko poda zgolj splošna pojasnila oz. napotila s področja varstva osebnih podatkov.

Na podobno vprašanje, kot je vaše, je IP že odgovarjal v svoji mnenjih, npr.: št. 0712-1/2019/1260 z dne 23. 5. 2019 (Kontrola bolniškega staleža) in št. 07121-1/2022/910 z dne 22. 8. 2023 (Poizvedovanje delodajalca o zdravstvenem stanju delavca).

Uvodoma poudarjamo, da mora imeti delodajalec za zakonito obdelavo osebnih podatkov delavcev ustrezno pravno podlago. Pravne podlage so navedene v prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe in so npr. točka (a) - privolitev, točka (b) - izvajanje pogodbe ali npr. točka (c) - izpolnitev zakonske obveznosti. Prav tako se lahko osebni podatki skladno z 48. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS, ZDR-1) zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Delodajalec oziroma v njegovem imenu detektiv lahko pridobi podatke o režimu gibanja delavca (navodila zdravnika o morebitnem strogem počitku ali dopustnem gibanju) med bolniško odsotnostjo in podatek o predvidenem času odsotnosti, ker brez njih ne more ukrepati ob sumu zlorabe bolniškega staleža in organizirati dela oziroma zagotoviti nadomeščanja odsotnega delavca. Opozarjamo na določbo 36. člena ZDR-1 ki določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Kot smo pojasnili v mnenju št. 0712-1/2019/1260, navedeno pomeni eventualno tudi predložitev ustreznih podatkov o trajanju bolniškega staleža in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec lahko te pridobi od delavca ali pa od njegovega osebnega zdravnika. Kot je IP opozoril v mnenju št. 07120-1/2023/466 z dne 19. 10. 2023, lahko delodajalec zahteva posredovanje informacij skladno z 41. členom ZVOP-2. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov (delno ali v celoti) iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige (kamor spada tudi zdravstvena dokumentacija), lahko vlagatelj zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek. Pojasnili smo tudi, da izbrani osebni zdravnik (oziroma izvajalec, pri katerem zdravnik opravlja delo) ni dolžan v smislu možnosti prisile prek upravne izvršbe ali prekrškovnega postopka ipd. pacientovemu delodajalcu posredovati osebnih podatkov delavca, do katerih je delodajalec sicer upravičen.

Dodatno izpostavljamo tudi na možnost delodajalca, da skladno s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja zahteva presojo s strani imenovanega zdravnika, če se ne strinja z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni (in sicer v roku treh dni, ko je bil z oceno seznanjen).[1] Delodajalec ima prav tako na voljo sprožitev postopkov v zvezi s kršitvijo delovnopravnih obveznosti ali prijavo suma goljufij na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (https://www.zzzs.si/elektronske-storitve/e-prijava-suma-goljufij). Za tolmačenje teh postopkov pa IP ni pristojen organ.

Več o obdelavi osebnih podatkov v delovnih razmerjih lahko preberete v smernicah Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih (npr. str. 19).

Upamo, da smo vam s podanimi napotili uspeli pomagati.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Pripravila

Barbara Žurej, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Glej 233. in 234. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 61/00, 59/02, 35/03 – popr., 18/03, 30/03, 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14, 10/17 – ZČmIS, 64/18, 4/20, 42/21 – odl. US, 61/21, 159/21 – ZZVZZ-P, 183/21, 196/21 – ZDOsk, 142/22 – odl. US, 163/22, 124/23 in 82/24).