Jedro

Utemeljenost izvršilnega naslova se presoja v času izdaje sklepa o izvršbi. Zato v primeru, ko izvršbo vodi sodišče, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji (36. člen ZIP), ni mogoče zavreči ali zavrniti upnikovega predloga, če terjatev še ni bila izvršljiva v času vložitve predloga za izvršbo, pa je postala izvršljiva do odločitve o dovolitvi izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob reševanju ugovora po uradni dolžnosti razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. I I ..... z dne 15.11.1993. Tako je odločilo zato, ker 14.9.1993, ko je bil vložen predlog za izvršbo, še ni potekel paricijski rok in sodba ni bila izvršljiva.

Proti temu sklepu se je pritožil upnik, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega in procesnega prava, ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in dovolitev izvršbe, podrejeno pa njegovo razveljavitev. Po njegovem nastopi pravnomočnost sodne odločbe tedaj, ko je ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom in ne šele z dnevom vročitve. Po navedenem je bila sodna odločba v času vložitve predloga izvršljiva. Poleg tega pa bi sodišče moralo po uradni dolžnosti ugotoviti, da so bile v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi, to je 15.11.1993, izpolnjene vse procesne predpostavke, saj je paricijski rok - kot ga šteje sodišče prve stopnje - potekel 30.10.1993. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v skladu z določilom 365. člena Zakona o pravdnem postopku, se sicer strinja s pritožnikom, da je nastopila pravnomočnost z dnem, ko je sodišče druge stopnje potrdilo prvostopenjsko sodbo v pravdni zadevi P ....., ne more pa se strinjati s pritožnikovim mnenjem, da je tedaj začel teči tudi paricijski rok. Po določilu drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku ima sodba učinek nasproti strankam šele od dneva, ko jim je vročena. Tedaj namreč toženec oz. dolžnik izve za obstoj svoje obveznosti in ima na razpolago določen čas, da se pripravi na njeno izpolnitev. Če je bila torej drugostopenjska sodba pod opr. št. I Cp ..... z dne 4.9.1991 vročena dolžniku šele 30.10.1991, je paricijski rok začel teči naslednji dan in se je - kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče - iztekel dne 31.10.1993. Se pa sodišče druge stopnje strinja s pritožbeno navedbo, da sodišče odloča o pogojih za izvršbo tedaj, ko izda sklep o izvršbi. Tedaj odloča o dopustnosti izvršbe (procesnih predpostavkah, kot so obstoj izvršilnega naslova, obstoj jurisdikcije, pristojnost, procesna legitimacija strank itd.) in o utemeljenosti izvršbe (substančnih predpostavkah, kot so obstoj terjatve, veljavnost, dospelost in izvršljivost, dopustnost na določen predmet itd.). V času ko sodišče odloča o sklepu o izvršbi tudi določi rok za prostovoljno izvršitev obveznosti, če ni določen v izvršilnem naslovu (drugi odstavek 20. člena Zakona o izvršilnem postopku), tedaj ugotavlja ali vršilni naslov še obstoji, če je morda razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti (tretji odst. 36. člena Zakona o izvršilnem postopku) itd. V danem primeru je bil predlog vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji, zato upniku ni bilo treba priložiti izvršilnega naslova s potrdilom o izvršljivosti in ni dvoma, da v danem primeru ne gre za procesno predpostavko. To je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ki je izvršilni predlog zavrnilo in ne zavrglo. Toda ker je rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti potekel 31.10.1993 in je sodišče odločalo o dopustnosti izvršbe po preteku tega roka dne 15.11.1993, je povsem pravilno izdalo sklep o izvršbi.

Ker t orej naknadna razveljavitev sklepa o izvršbi ni bila pravilna, je pritožba utemeljena. Zato ji je sodišče druge stopnje po določilu 3. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena po pooblastilu iz 14. člena Zakona o izvršilnem postopoku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92).

Obojna so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).