Jedro

Ne more pa sodišče slediti pritožbenemu razlogovanju o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni navedlo natančnega števila dodatno pridobljene dokumentacije. Res je iz stroškovnika razvidna le opredelitev postavke glede obsega zdravstvenega kartona od 100 do 200 strani v višini 102,00 EUR, ki jo je sodišče povzelo in ta podatek štelo kot pravilen. Glede na tako priglašeno postavko je pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Dejstvo namreč je, da je dodatno dokumentacijo pridobil izvedenski organ, ki je opravil tudi konkretno štetje števila strani dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Sodišče tako samega dejanskega preizkusa niti ne more opraviti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 1.246,12 EUR nadomesti z zneskom 1.144,12 EUR, znesek 274,15 EUR z zneskom 251,70 EUR in znesek 1.520, 27 EUR z zneskom 1.395,82 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B., za izvedensko delo z dne 19. 3. 2021, priznalo nagrado v znesku 1.246,12 EUR in 22 % DDV v znesku 274,15 EUR, kar skupaj znese 1.520,27 EUR. Odredilo je, da se ta znesek nakaže na TRR izvedenskega organa. Nagrado in nadomestilo za stroške je dolžna plačati toženka, izreklo pa je, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve v III. točki izreka.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma spremembo sklepa tako, da se priznani zneski ustrezno znižajo. Sodišče je z izpodbijanim sklepom priznalo nagrado in stroške izvedenskemu organu, sestavljenemu iz članov prof. dr. C.C. in docent dr. D.D.. Glede na obseg strokovnosti in zahtevnosti opravljenega izvedenskega mnenja je sodišče priznalo 2 x po 153,00 EUR za študij spisa (sodni spis s prilogami, upravni spis in zdravstveni karton), 2 x 102,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstveni karton), 2 x 51,00 EUR za pregled tožnika, 2 x 306,00 EUR za pisno izdelavo izvedenskega mnenja in materialne stroške v višini 22,12 EUR. Sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Višina nagrade za študij spisa ter zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije je odvisna od obsega dokumentacije, od števila strani, ki jih je izvedenec moral preučiti. Sodišče v sklepu ni opredelilo števila strani te dokumentacije, kar bi omogočilo preizkus pravilnosti odmerjene nagrade, zaradi česar toženka takšnega sklepa ne more preizkusiti. Nepravilno je sodišče priznalo dvojno nagrado za proučevanje zdravstvenega kartona, najprej v okviru nagrade za študij, nato pa še v okviru dodatne dokumentacije. Toženka nasprotuje odločitvi sodišča, da je nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije priznalo v dvakratnem znesku, za vsakega člana izvedenskega organa posebej. Skladno s sodno prakso je izvedenec upravičen do posebne nagrade po 38. členu Pravilnika zgolj takrat, ko pridobiva sam dokumentacijo. Če le-to pridobi sodišče, postane del sodnega spisa ter se upoštevajoč njeno obsežnost po potrebi ustrezno poveča nagrada za študij spisa po 37. členu Pravilnika. Izvedenski organ, v okviru katerega sta delovala oba izvedenca zagotovo ni pridobival iste dokumentacije dvakrat, ampak le enkrat, zato je do nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 38. členu Pravilnika upravičen kvečjemu le v enkratnem znesku, pri čemer se dejanski obseg že obstoječe spisovne dokumentacije ter dodatno pridobljene dokumentacije odmeri glede na razpone določene v 37. členu Pravilnika. Ker sklep ne omogoča preizkusa njegove pravilnosti in ne vsebuje tistih dejstev, ki so odločilna za presojo pravilnosti uporabe materialnega prava, poleg tega pa je sodišče preučevanje zdravstvenega kartona napačno upoštevalo dvakrat, je zmotno uporabilo materialno pravo s priznavanjem dvojne nagrade po 38. členu Pravilnika enemu izvedenskemu organu.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno dvojno priznanje nagrade, zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Mogoče je pritrditi pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je obema članoma izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Iz sklepa o imenovanju izvedenskega organa z dne 12. 2. 2021 je razvidno, da je sodišče naložilo izvedenskemu organu, da pri tožnikovi osebni zdravnici pridobi zdravstveni karton. To pomeni, da je sodišče naložilo pridobivanje zdravstvenega kartona izvedenskemu organu kot takemu in je torej pravilna pritožbena trditev, da je bil zdravstveni karton pridobljen (najverjetneje) samo enkrat.1 Temu ustrezno bi morala biti priznana nagrada za zbiranje in proučevanje zdravstvene dokumentacije samo v enkratnem znesku.

5. Ne more pa sodišče slediti pritožbenemu razlogovanju o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni navedlo natančnega števila dodatno pridobljene dokumentacije. Res je iz stroškovnika razvidna le opredelitev postavke glede obsega zdravstvenega kartona od 100 do 200 strani v višini 102,00 EUR, ki jo je sodišče povzelo in ta podatek štelo kot pravilen. Glede na tako priglašeno postavko je pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Dejstvo namreč je, da je dodatno dokumentacijo pridobil izvedenski organ, ki je opravil tudi konkretno štetje števila strani dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Sodišče tako samega dejanskega preizkusa niti ne more opraviti.2

6. Pritožbeno sodišče se v presojo pritožbenih navedb glede odmere nagrade za proučevanje zdravstvenega kartona, najprej v okviru nagrade za študij, nato pa še v okviru dodatne dokumentacije, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in pravilo „de minimis non curat praetor“3, ni posebej spuščalo. Pritožbeno razlogovanje toženke v tej smeri prebija podlago kompromisa med dejstvom, da je stranka upravičena do pravnega varstva tudi v (naj)manj pomembnih, bagatelnih zadevah in načela ekonomičnosti ter pospešitve postopka. Sodišče je pravilno priznalo nagrado za študij spisa in zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Pritožnikove navedbe v tej smeri so nesprejemljive za minimum racionalnega vodenja postopka.

7. Zaradi obrazloženega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Zato je potrebno priznane zneske ustrezno znižati, in sicer znesek 1.246,12 EUR nadomestiti z zneskom 1.144,12 EUR, znesek 274,15 EUR z zneskom 251,70 EUR in znesek 1.520, 27 EUR z zneskom 1.395,82 EUR.

1 V kolikor bi bilo drugače, bi moralo biti to posebej opredeljeno. 2 Izvedenski organ pridobi in vrne zdravstveni karton osebni zdravnici, v katerem so strogo zaupni osebni podatki. 3 Tako tudi sodba I Cp 4402/2010 z dne 9.3.2011. Praviloma sicer načelo minimis non curat praetor v našem pravnem redu ni sprejemljivo.