Jedro

Pritožnik ne oporeka dejstvu, da ni upnik tega postopka. Svojo procesno legitimacijo kot neizbrani ponudnik utemeljuje na pravnem interesu s pričakovano pravico glede nakupa nepremičnin v stečajnem postopku, kar pa ni utemeljeno. Pritožnikov interes je zgolj (nerealiziran) ekonomski interes za nakup premoženja stečajnega dolžnika, ki mu legitimacije za pravno sredstvo ne daje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor vlagateljev A. d. o. o. z dne 14. 4. 2026 (r. št. 364) in B. d. o. o. z dne 14. 4. 2026 (r. št. 365).

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil B. d. o. o. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V tej zadevi je sodišče prve stopnje 1. 4. 2026 izdalo sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, zoper katerega sta bila vložena ugovora vlagateljev A. d. o. o. in B. d. o. o. Vlagatelja ugovorov sta bila dražitelja na javni dražbi, na kateri je uspel drug dražitelj, s katerim je stečajni upravitelj sklenil prodajno pogodbo, h kateri je sodišče dalo soglasje. Sklep je bil izdan s strani strokovne sodelavke, zato je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep na podlagi določbe 53. člena ZFPPIPP. Ugovor vlagateljev je zavrglo z nosilnimi razlogi, da noben od njiju ni upnik (prav tako ne insolventni dolžnik), kot neuspelima dražiteljema pa jima niti zakon ne daje pravice do pravnega sredstva zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, zato nista osebi, ki bi bili upravičeni vložiti ugovor.

5.Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da ima kot neuspeli dražitelj pravni interes s pričakovano pravico glede nakupa nepremičnin v stečajnem postopku. Sodišču prve stopnje očita, da z ničemer ni obrazložilo, zakaj so njegovi pritožbeni očitki glede izpeljane javne dražbe neutemeljeni, pojasnila upravitelja mu niso bila poslana v vednost ali izjavo niti niso bila objavljena na straneh AJPES. S tem je bila kršena njegova pravica do izjave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, podana pa naj bi bila tudi kršitev načela enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

6.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Pritožnik vlaga pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo njegov ugovor zoper sklep z dne 1. 4. 2026. Z navedenim sklepom je bilo dano soglasje sodišča k sklenitvi prodajne pogodbe. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje navedlo, da so stranke glavnega postopka po 56. členu ZFPPIPP zgolj upniki, ki v postopku uveljavljajo terjatve do insolventnega dolžnika, in insolventni dolžnik, če zakon za posamezni postopek tako določa. Ker vlagatelja ugovora v tem stečajnem postopku nista prijavila terjatev, to pomeni, da sta ugovor vložili osebi, ki nimata te pravice.

7.Pritožnik v pritožbi ne oporeka dejstvu, da ni upnik tega postopka, niti ni navedel drugih zakonskih razlogov, ki bi upravičevali njegovo procesno upravičenje za vložitev ugovora. Svojo procesno legitimacijo kot neizbrani ponudnik utemeljuje na pravnem interesu s pričakovano pravico glede nakupa nepremičnin v stečajnem postopku, kar pa ni utemeljeno. Pritožnikov interes je zgolj (nerealiziran) ekonomski interes za nakup premoženja stečajnega dolžnika, ki mu legitimacije za pravno sredstvo ne daje. Pričakovana pravica glede nakupa nepremičnin v stečajnem postopku mu namreč ne more dati več ali drugih pravic kot jih določa zakon.

8.Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na pravico do pravnega sredstva iz 25. člena in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. ZFPPIPP v prvem odstavku 344. člena izrecno določa, da se proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, med drugim tudi proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP, lahko pritožijo samo upniki. Stečajni postopek se namreč vodi v interesu stečajnih upnikov (ki se zoper odločitev sodišča prve stopnje niso pritožili), kar pritožnik kot neizbrani ponudnik ni. Zaradi tega nima pravice vložiti pritožbe proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (smiselno enako to velja tudi za ugovor iz 53. člena ZFPPIPP). Njegov ugovor je bil pravilno zavržen, zato nadaljnja procesna ter vsebinska presoja ni potrebna. ZFPPIPP posebne pritožbe na potek javne dražbe tudi sicer ne predvideva, zato se sodišču prve stopnje (tudi iz tega razloga) ni bilo potrebno posebej opredeljevati do pritožnikovih očitkov v zvezi z vodenjem in potekom javne dražbe. Pritožnik je sodišče z domnevnimi nepravilnostmi seznanil, kar je sodišče prve stopnje preverilo, ni pa bilo dolžno neuspelega dražitelja obveščati o svojih ugotovitvah niti o tem vsebinsko odločati (s sklepom).

9.Ker mora višje sodišče v obrazložitvi sklepa presoditi (le) tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), so ob pravilnem razlogu za zavrženje ugovora za odločitev pravno neodločilni razlogi, zaradi katerih po mnenju pritožnika javna dražba ni bila izvedena pravilno.

10.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa. Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).