Jedro

Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da Okrajno sodišče v Murski Soboti ni krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi (I. točka izreka), zato bo po pravnomočnosti prvostopnega sklepa obravnavana pravdna zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Mariboru (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zavzetim stališčem v izpodbijanem sklepu, da sodišče v Murski Soboti ne bi bilo pristojno odločati v tem sporu. Po mnenju pritožnice je ugovor toženca o krajevni nepristojnosti v celoti neutemeljen. Sodišče bi namreč moralo upoštevati določilo prvega odstavka 54. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je splošno pristojno tudi sodišče, na območju katerega sta imela (zakonca) svoje zadnje skupno prebivališče. Glede na navedeno dejstvo pritožnica vztraja, da se zadeva vodi pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Murski Soboti. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona ter v okviru v pritožbi smiselno uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženca vložila tožbo na plačilo zneska 1.173,19 EUR, ki naj bi ga predhodno zanj porabila oz. plačala, pri tem pa v tožbi kot naslov tožnika (njegovo stalno prebivališče) navedla Maistrova ul. 7, Šentilj (v Slovenskih goricah). Toženec je že v odgovoru na tožbo, torej pravočasno (prvi odstavek 22. člena ZPP) podal ugovor krajevne nepristojnosti prvostopnega sodišča (Okrajnega sodišča v Murski Soboti), ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi po presoji sodišča druge stopnje povsem utemeljeno sledilo.

6. ZPP pozna splošno krajevno pristojnost in posebne krajevne pristojnosti, slednje se delijo še na izbirne krajevne pristojnosti in na izključne krajevne pristojnosti. Če ni v zakonu predpisana katera od izključnih posebnih krajevnih pristojnosti, je treba tožbo vložiti pri sodišču splošne krajevne pristojnosti za toženo stranko, kar je v primeru tožbe proti fizični osebi praviloma sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (prvi odstavek 46. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 47. člena istega zakona). Tožnik mora tako „slediti tožencu na njegovo območje“(1). S tem skuša zakon nekoliko olajšati položaj tožencu, ki ga je tožnik z vložitvijo tožbe spravil v položaj, da nosi breme obrambe.

7. Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da zakon v obravnavani zadevi ne določa izključne krajevne pristojnosti kakšnega drugega sodišča, je prvostopno sodišče glede na toženčevo stalno prebivališče, kot je bilo navedeno že v tožbi, upoštevaje zgoraj izpostavljena pravila o splošni krajevni pristojnosti pravilno zaključilo, da je v obravnavani zadevi za sojenje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, na območju katerega ima toženec svoje stalno prebivališče. Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. V skladu s četrtim odstavkom istega člena ZS bi morala Vlada Republike Slovenije z uredbo določiti katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, vendar pa takšna uredba še ni bila sprejeta. Dokler uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, se za območje krajevne pristojnosti okrajnih, okrožnih in višjih sodišč štejejo območja, ki so veljala do dneva uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih(2) (prvi odstavek 24. člena ZS-H v zvezi s četrtim odstavkom 114. člena ZS). Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so tako še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (3) (v nadaljevanju ZPUZSO). Omenjeni zakon je bil sicer razveljavljen z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (4) (v nadaljevanju ZUODNO), ki pa katastrskih občin ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.

8. Po določbi 7. člena ZPUZSO so bila območja občin določena s katastrskimi občinami. Območje katastrske občine Šentilj v Slovenskih goricah je glede na 31. točko 8. člena navedenega zakona del Občine Pesnica, ki spada v območje sodnega okraja, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

9. V zvezi s pritožbenim zavzemanjem, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi upoštevati izbirno krajevno pristojnost po prvem odstavku 54. člena ZPP, v skladu s katerim je za sojenje v zakonskih sporih poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega sta imela zakonca svoje zadnje skupno stalno prebivališče, je glede na zgoraj povzeto vsebino spora (plačilo določenega denarnega zneska) pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi nobena po ZPP predvidena izbirna pristojnost (torej niti v pritožbi uveljavljana) ne pride v poštev. Zakonski spori so spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze (prvi odstavek 406. člena ZPP). Med zakonske spore pa ne spadajo spori o premoženjskih razmerjih zakoncev(5). Ob tem je le pripomniti, da iz tožbenih trditev niti ne izhaja, da bi tožnica zahtevano plačilo sploh uveljavljala iz naslova premoženjskih razmerij med bivšima zakoncema oz. zunajzakonskima partnerjema, saj so trditve o takem razmerju pravdnih strank v tožbi v celoti izostale.

10. Vse navedeno je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1) : Actor sequitur forum rei.

Op. št. (2) : ZS-H; Ur. l. RS št. 45/08. Op. št. (2) : Ur. l. SRS št. 28/80 in nasl. Op. št. (3) : Ur. l. RS št. 60/94 in nasl. OP. št. (5) : Tako tudi V. Rijavec v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, 2005, str. 258.