Jedro

Tožena stranka je nepopolno ugotovila dejansko stanje, saj v izpodbijani odločbi ni pojasnila, zakaj je pri ugotavljanju vrednosti premoženja prosilca upoštevala tudi sporno prikolico in traktor, kljub temu, da iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da prosilec ni (več) njun lastnik.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Bpp 771/2012-17 z dne 28. 12. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v premoženjski zadevi, ki se vodi pod opr. št. P 75/2012, ki jo je tožeča stranka vložila dne 6. 4. 2012. O prošnji je bilo prvič odločeno z odločbo opr. št. Bpp 263/2012 z dne 17. 10. 2012. Navedena odločba pa je bila s sodbo III U 340/2012 zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, odpravljena. V obrazložitvi navaja, da naj bi bila tožeča stranka med ostalim lastnica kmetijskega traktorja STEYR 337.40, leto izdelave 1991, ki je po dostopnih cenitvah rabljenih vozil na trgu ocenjen na 10.000 EUR in solastnica do 1/3 stavbe na naslovu ..., katere posplošena tržna vrednost znaša 28.873,00 EUR in v kateri ne živi. Nadalje navaja, da živi v skupnem gospodinjstvu z mladoletnim sinom, ki se po določbah 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljnjem besedilu ZBPP) šteje za družinskega člana. V zadnjih treh mesecih je kot periodični dohodek prejela plačo v višini 1.739,64 EUR in ima katastrski dohodek v višini 144,00 EUR. Glede na navedeno tožeča stranka ne izpolnjuje finančno materialnega kriterija za dodelitev Bpp po 13. členu ZBPP, saj ima premoženje, ki presega višino 13.780,00 EUR. Ker tožeča stranka ne izpolnjuje finančno materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožena stranka objektivnega kriterija niti ni presojala.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da plačuje za svoje mladoletne otroke, ki so pri materi toliko, da ji od minimalne plače ostane nekaj čez 200 EUR, vrednost njenega premoženja pa nikakor ne dosega vrednost 13.780,00 EUR, kot je to ugotovila tožena stranka. Nadalje navaja, da ni lastnik nobenega priklopnega vozila iz leta 2004, saj je to vozilo, ki je služilo njenemu očetu za delo na kmetiji, v razpadajočem stanju in ga je pred časom prodala za minimalni znesek. Enako tudi izrabljen traktor STEYR 337.40, letnik 1991, ki ga je prodala za ceno 100 EUR, tako, da vrednost navedenega traktorja nikakor ne more biti 10.000 EUR, kakor je navedla v izpodbijani odločbi tožena stranka. Stanje tožeče stranke in njene družine je ogroženo s plačevanjem stroškov sodnega postopka, v katerega ga potiska njena zakonska partnerica v razvezni pravdi, ki toži na razveljavitev sklenjenih pravnih poslov, v kateri je sospornik ob očetu in bratu.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ostaja za tožečo stranko še vedno sporna vrednost premoženja ugotovljenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Vztraja pri trditvah postavljenih že v tožbi zoper odločbo opr. št. Bpp 263/2012 z dne 17. 10. 2012, ki ji je bilo ugodeno s sodbo tega sodišča III U 340/2012-5 z dne 16. 11. 2012, vrednost njenega premoženja ne presega 13.780,00 EUR.

Po določbi 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke in prejemke njegove družine, ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če je z zakonom določeno drugače. Do brezplačne pravne pomoči je po določbi 13. člena ZBPP upravičena oseba, ki glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oz. stroškov nudenja pravne pomoči. V 152. členu Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) pa je kot osnovni znesek minimalnega dohodka določen znesek 260 EUR. Po petem in tretjem odstavku istega člena se kot premoženje upošteva, tisto premoženje ki dosega ali presega višino 13.780,00 EUR, in avtomobili ali enosledna vozila, ki presegajo vrednost 8.060,00 EUR.

Iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da tožeča stranka ni več lastnik prikolice (ocenjena vrednost 300,00 EUR) in traktorja (ocenjena vrednost 10.000,00 EUR). V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa tožena stranka ne pojasni zakaj je pri ugotavljanju vrednosti premoženja tožeče stranke upoštevala tudi navedeno prikolico in traktor. Brez zadostne obrazložitve pa ostaja tudi njena ocena vrednosti tega premoženja. Zgolj sklicevanje na dostopne cenitve rabljenih vozil na trgu, brez ustreznih podatkov o stanju obravnavanega premoženja, tudi po presoji sodišča ne zadošča za utemeljitev v izpodbijani odločbi ugotovljene vrednosti premoženja, ki ji je tožeča stranka, v postopku izdaje izpodbijane odločbe, tudi ugovarjala. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je vrednosti premoženja tožeče stranke, v obravnavani zadevi pravno pomembno dejstvo, saj bo tožeča stranka, če vrednost premoženja ne bo dosegla ali presegla zneska 13.780,00 EUR, izpolnjevala premoženjski pogoj, sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno in da se v tem delu zaradi pomanjkljive obrazložitve odločbe ne da preizkusiti.

Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovila, v postopku izdaje izpodbijane odločbe pa tudi niso bila upoštevana pravila postopka. Zato je tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo odpravilo po 2. in 3. točki prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zadeva je zato vrnjena toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), da bo v skladu s četrtim odstavkom istega člena izdala novo odločbo.