Jedro

Pritožbi imata prav, da bi moralo v navedenem primeru sodišče prve stopnje, če je že štelo, da nasprotni udeleženec postopka ne želi nadaljevati, predlagatelj pa predujma za stroške izvedenca ni založil, pri čemer sodišče ni moglo odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke, predlog šteti za umaknjen, ne pa izdati meritornega sklepa, da se delitev solastnih nepremičnin opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Takšnega predloga nobeden od udeležencev tudi ni podal, poleg tega pa je bilo, kot rečeno, nesporno ugotovljeno, da je možna fizična delitev stvari.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnine parcele št. 1, 13 in 3, vse k. o. X, v solasti predlagatelja in nasprotnega udeleženca vsakega do ene polovice, razdružijo s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička, pri čemer se bo prodaja opravila po določbah 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku, če bosta to predlagala oba udeleženca najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, po poteku tega roka, pa vsak udeleženec lahko predlaga prodajo po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju; odločilo, da znašajo skupni stroški postopka 3.110,89 EUR, ki sta jih dolžna nositi udeleženca vsak do ene polovice, pri čemer je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti 1.555,45 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; morebitne preostale stroške pa nosi vsak udeleženec sam.

2. Zoper sklep sta tako predlagatelj kot nasprotni udeleženec vložila pravočasni pritožbi.

3. Predlagatelj se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Izpostavlja, da je večkrat prosil za podaljšanje roka za plačilo predujma, pri čemer sodišče o zadnjem predlogu za podaljšanje roka ni odločilo oziroma je odločilo, da bo o tem odločilo na naroku dne 1. 12. 2014. Naroka se je predlagatelj, na svojo željo, udeležil sam. Iz vsebine zapisnika tega naroka izhaja, da sodišče o predlogu za podaljšanje roka ni odločilo. Poleg tega je potrebno upoštevati, da je bil predlagatelj na naroku močno razburjen, zaradi česar ni razumel pomena opozoril sodišča, na kakšen način bo postopek potekal v nadaljevanju. Navedenega predlagatelj ni razumel zaradi svojega bolezenskega stanja. Ni mogel razumeti, da nadaljnji postopek pomeni to, da se bo moral iz nepremičnine izseliti in bo tako ostal brez strehe nad glavo, vključno s svojo družino. Poudarja, da bo storil vse potrebno, da ob novem pozivu sodišča na plačilo predujma tega poravna. Sicer pa izpostavlja, da bi moralo sodišče, ko je ugotovilo, da predujem ni bil plačan, predlog šteti za umaknjen.

4. Tudi nasprotni udeleženec v svoji pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Poudarja, da je predlagatelj vložil predlog za razdelitev nepremičnine v naravi, z vzpostavitvijo etažne lastnine, s čimer je soglašal. V postopku sta bila že angažirana izvedenec geodetske stroke, ki je izdelal elaborat za vpis stavbe v kataster stavb in izvedenec gradbene stroke, ki je ocenil vrednost solastnih nepremičnin. Ker je bilo potrebno mnenje izvedenca geodetske stroke ustrezno dopolniti, predlagatelj pa predujma ni založil, je sodišče v posledici izdalo izpodbijani sklep. S tem pa je kršilo določbo 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza, se šteje, da je predlog umaknil. Če že, bi moralo sodišče izdati takšen sklep. Sodišče nasprotnega udeleženca tudi ni pozvalo ali predlaga nadaljevanje ali ne, pri čemur bi mu morala za odgovor dodeliti rok 15 dni. V tako določenem roku bi nasprotni udeleženec vložil predlog za nadaljevanje in tudi plačal predujem. Nasprotni udeleženec je bil namreč z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Bpp 81/2010 oproščen tudi plačila predujma za izvedenca geodetske stroke. Ta odločba je bila predložena tudi sodišču, ki je tako kot nasprotni udeleženec, na zadnjem naroku z dne 1. 12. 2014, to prezrlo. Če bi imel nasprotni udeleženec čas za razmislek (15 dni za odločitev o nadaljevanju postopka), bi se na to oprostitev spomnil in predlagal nadaljevanje postopka. Poleg tega je konkretni postopek predlagalni postopek, na predlog je sodišče prve stopnje vezano, in ob predlogu na delitev nepremičnine v naravi, ne more odločiti o drugačnem načinu delitve. Nenazadnje bi se moralo sodišče odločiti vsaj za možnost izročitve solastne nepremičnine v last predlagatelju in mu naložiti, da nasprotnemu udeležencu izplača vrednost njegovega solastninskega deleža. Napačna je tudi stroškovna odločitev, vsi stroški bi morali bremeniti predlagatelja.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. V konkretnem primeru niti za udeleženca niti za sodišče ni sporno, da je možna fizična delitev solastne nepremičnine. V na namen sta svoje mnenje podala že izvedenca geodetske in gradbene stroke. Ker je bilo potrebno za končno odločitev dodatno sodelovanje izvedenca geodetske stroke in ker je prvotno postavljeni izvedenec med postopkom umrl, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 6. 2014 predlagatelja pozvalo, naj plača predujem v višini 2.000,00 EUR, zaradi izvedbe dokaza z novim izvedencem geodetske stroke. Kljub večkratno podaljšanemu roku za plačilo predujma, predlagatelj predujma ni založil in na naroku dne 1. 12. 2014 izrecno izjavil, da ga ne bo, ker ga ne zmore. Zato so pritožbene navedbe predlagatelja o tem, da sodišče prve stopnje o njegovem zadnjem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma ni odločilo, pravno nepomembne. Na istem naroku je tudi nasprotni udeleženec na vprašanje sodišča odgovoril, da plačila predujma ne zmore. V posledici je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep. Odločitev je materialnopravno napačna.

7. Obe pritožbi imata prav, da bi moralo v navedenem primeru sodišče prve stopnje, če je že štelo, da nasprotni udeleženec postopka ne želi nadaljevati, predlagatelj pa predujma za stroške izvedenca ni založil, pri čemer sodišče ni moglo odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem geodetske stroke, predlog šteti za umaknjen (prvi odstavek 36. člena ZNP), ne pa izdati meritornega sklepa, da se delitev solastnih nepremičnin opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Takšnega predloga nobeden od udeležencev tudi ni podal, poleg tega pa je bilo, kot rečeno, nesporno ugotovljeno, da je možna fizična delitev stvari (70. člen Stvarnopravnega zakonika).

8. Vendar pritožbeno sodišče v tem smislu sklepa ni spremenilo, ampak je ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca (in s tem v posledici tudi pritožbi predlagatelja), izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

9. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo ob izjavi predlagatelja, da predujma ne bo založil, postopati po določbi 24. člena ZNP in nasprotnega udeleženca opozoriti, da lahko v roku 15 dni predlaga nadaljevanje postopka, ne pa ga samo pozvati k založitvi predujma. Šele, če bi ob takšnem opozorilu nasprotni udeleženec izjavil, da ne potrebuje roka za premislek in da postopka ne bo nadaljeval, bi sodišče prve stopnje lahko zadevo zaključilo z izdajo sklepa na podlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZNP.

10. Predlagateljeva izjava na naroku, da ne bo plačal predujma (ker ga ne zmore) je bila jasna. Pritožbeno sklicevanje na to, da se ni mogel zavedati, da to pomeni prodajo nepremičnine, je pravno nepomembno, glede na napačno odločitev sodišča prve stopnje v tem obsegu. Njegovo pritožbo je zato šteti kot utemeljeno le v posledici ugoditve pritožbi nasprotnega udeleženca. Zato naj sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka le nasprotnega udeleženca pozove ali bo postopek nadaljeval in če ga bo, mu v posledici naložilo plačilo predujma.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.