Up-31/04 - 11

6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 1281/2003 z dne 8. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Novem mestu št. Z 2003/00056 z dne 9. 6. 2003 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

Ustavni pritožnik je na podlagi izvršilnega naslova vložil predlog za zavarovanje svoje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ki je v lasti dolžnikovega očeta. Okrajno sodišče je pritožnikov (upnikov) predlog zavrnilo. Višje sodišče je ta sklep potrdilo. Sodišči sta obrazložili, da pritožnikovemu predlogu ni mogoče ugoditi, ker nepremičnina ni dolžnikova.

Pritožnik v ustavni pritožbi trdi, da mu je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišči naj bi "neutemeljeno favorizirali dolžnika," ki naj bi ravnal "neodgovorno in v nasprotju s temeljnimi načeli poštenega ravnanja …" . Sklicuje se tudi na dolžnikovo pravico do dedovanja iz 33. člena Ustave. Dolžnik naj bi bil namreč bodoči nujni dedič svojega očeta. Iz določb Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – v nadaljevanju ZD) naj bi izhajalo, da dolžnikov oče tudi v času svojega življenja ne sme razpolagati s premoženjem, ki naj bi ga v prihodnosti dedoval dolžnik. Zato pritožnik meni, da ima pravico predlagati zavarovanje svoje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremični v lasti dolžnikovega očeta, in sicer do višine dolžnikovega nujnega deleža.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pravica iz 22. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, kršitev procesnih jamstev pa ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da je odločitev po vsebini napačna. Iz česa naj bi izhajalo, da sta sodišči "neutemeljeno favorizirali dolžnika", pritožnik ne pojasni, zgolj pavšalni očitek o tem pa za utemeljitev te kršitve ne zadostuje.

Ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti s trditvijo, da je bila pravica do dedovanja iz 33. člena Ustave kršena drugi osebi (dolžniku).

Ker z izpodbijanima sodnima odločbama očitno ni bila kršena človekova pravica, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić