Jedro

Tožnik ni izkazal protipravnega ravnanja zdravstvene komisije prve stopnje kot enega od štirih obveznih elementov odškodninske odgovornosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Tokrat v ponovljenem sojenju, je prvo sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim uveljavlja tožnik od toženke 1.251,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. Nato pa je tožnika zavezalo k plačilu toženki na 211,13 EUR odmerjenih pravdnih stroškov s pripadki.

Iz prvostopnih razlogov izhaja, da vtožuje tožnik odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala v obdobju od 01.11.2001 do 16.11.2001 v posledici napačnega ravnanja toženkine zdravniške komisije prve stopnje, ki je tožniku že s 31.10.2001 zaključila začasno zadržanost od dela, saj bi mu slednjo pravilno morala šele s 24.11.2001 kot je tako odločila po pritožbi tožnika, toženkina zdravniška komisija druge stopnje. Sicer bi se naj kazala tožnikova nepremoženjska škoda v tem obdobju v povečanem obsegu telesnih bolečin in strahu, kot bi jih trpel tožnik, če bi bil v staležu bolnih. Ob izvedenem dokaznem postopku je nato ocenilo, da tožnik ni izkazal protipravnega ravnanja zdravstvene komisije prve stopnje kot enega od štirih obveznih elementov odškodninske odgovornosti. Kot stranka namreč ni navajal pravno pomembnih dejstev, v čem bi naj zdravniška komisija prve stopnje toženke, pri svojem delu opustila dolžno ravnanje. Tožeča stranka je le posplošeno navajala, da je zdravniška komisija prve stopnje toženke nepravilno ravnala pri izdaji prvostopne odločbe za tožnika. Sicer je pokazal dokazni postopek, da je ta komisija ravnala pri svojem delu z vso potrebno skrbnostjo strokovnjaka, to je skladno mednarodnim zdravniškim standardom za naravo poškodbe, za katero se je zdravil tožnik. Dopustno pa je tudi, kot je to bilo pri tožniku, da je pacient že sposoben za delo, čeprav se še zdravi. Vrsta zdravljenja kot je potekala pri tožniku, namreč traja po mednarodni zdravstveni kvalifikaciji štiri do šest tednov, njegov klinični pregled pa je pokazal, da ni prizadet, da je njegova hoja tekoča, da levo koleno ni oteklo, da patela ne balotira, je brez funkcionalnega izpada in je njegova mišica qadriceps dobro napeta. Dr.B., predsednik zdravstvene komisije prve stopnje pri toženki, je specialist medicine dela in so mu tožnikove delovne obremenitve znane.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo le-te. Vztraja pri zatrjevanjih, da zdravstvena komisija prve stopnje toženke ni ravnala pravilno, s čemer je podana njena protipravnost pri izdaji prvostopne odločbe. Kot novoto navaja, da dr. : - k delu ni pritegnil še dveh članov; - tožnika ni skrbno pregledal; - od tožnika ni zahteval naj prikaže stanje s hojo; - glede zdravstvenega stanja tožnika ni pridobil vseh zdravstvenih podatkov od lečečih kirurgov; - dr.B. ni znana narava tožnikovega dela; - in je tožnik dr.B. tudi povedal, zakaj še ni sposoben za delo.

Pritožba tudi navaja kot novoto, da dejstvo, da tožnik ni iskal zdravniške pomoči še ne pomeni, da telesnih bolečin ni trpel. Tudi zdravniška pomoč mu ne bi pomagala, ker ni bil v staležu bolnih. Pa tudi osebni zdravnik mu ne bi mogel ponovno odobriti staleža. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ne pojasni v čem vidi pri delu prvega sodišča storjeno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, niti take kršitve ni pokazal uradni pritožbeni preizkus zadeve (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 339/II ZPP).

Na prvi stopnji je natančno in pravilno pojasnjeno vso pomembno dejansko stanje v zadevi, na njegovi podlagi je sprejeta prvostopna sodba s pravilno uporabo materialnega prava.

Ob povzemanju pravilnih in zadostnih ter argumentiranih prvostopnih razlogov, ki jim ni potrebno ničesar več dodati, je le k izrecnim pritožbenim navedbam odgovoriti, da jih ni mogoče upoštevati. Šele v pritožbi konkretno pojasnilo, v čem vidi tožeča stranka protipravnost v zvezi z izdajo obravnavane odločbe tožniku zdravstvene komisije prve stopnje toženke, je nedovoljena pritožbena novota (člen 337/I ZPP). Enako velja tudi za pritožbeno pojasnjevanje, zakaj tožnik v vtoževanem obdobju ni iskal zdravniške pomoči. Pritožbena odločitev je sprejeta po členu 353 ZPP.

O pritožbenih stroških tožeče stranke je odločeno po členu 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP.