Up-167/03 - 5

8. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Up 248/2001 z dne 30. 1. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je v upravnem sporu z izpodbijano sodbo na pritožbo nasprotne stranke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek ustavne pritožnice za odpravo in razveljavitev po nadzorstveni pravici ter za izrek ničnosti dveh listin - "prijav" podatkov o imetju pritožničinega očeta in dveh odločb Okrajnega sodišča v Ljubljani in dopisa "MLO Kranj". Vsi ti akti so se nanašali na zaplembo premoženja pritožničinega očeta. Že sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ničnosti sodnih odločb ni mogoče uveljavljati v postopku pred upravnim organom in da po nadzorstveni pravici tudi ni mogoče odpraviti izpodbijanega dopisa, ker gre zgolj za listino sporočilne narave in ne za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici in obveznosti tistega, na katerega se nanaša. Predmet pritožbenega postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana sodba, pa je bilo vprašanje vsebine in učinkov dveh listin, ki po presoji Vrhovnega sodišča nista mogli biti podlaga za zaplembo premoženja in ju ni mogoče šteti za akta, ki bi ju izdal oblastveni organ. Šlo naj bi za prijavi dveh fizičnih oseb, ki sta v svojem imenu "NOO" prijavili podatke o delu premičnega premoženja pritožničinega očeta.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi opisuje premoženjsko stanje njenega očeta pred in med drugo svetovno vojno ter ravnanja posameznikov, ki naj bi privedla do krivičnega podržavljenja premoženja njenemu očetu in do okoriščenja posameznikov s tem premoženjem. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I- 249/96 z dne 12. 3. 1998 (Uradni list RS, št. 29/98 in OdlUS VII, 47), na določbe Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. - v nadaljevanju ZDen) in Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 - v nadaljevanju SPZ). Trdi, da bi ji odprava omenjenih prijav in odločb ali njihova razveljavitev oziroma izrek za nične omogočila vrnitev podržavljenega premoženja v naravi. Meni namreč, da bi se njen pokojni oče v stanovanjsko hišo, katere lastnik je bil, lahko vselil, če izpodbijanih listin ne bi bilo. Zatrjuje, da izpodbijana sodna odločba krši 15., 21., 26., 30., 33., in 34. člen Ustave.

B.

3.Ustavna pritožnica zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svojo razlago prava, s katero v upravnem sporu ni uspela. Z večino navedb v ustavni pritožbi namreč oporeka le pravilni uporabi materialnega prava oziroma izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča, kar pa samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS)

Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnica sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnica zmotno razume pomen in naravo pravnih sredstev, s katerimi skuša doseči vrnitev podržavljenega premoženja. Pritožnica sama navaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani že leta 1999 razveljavilo "poročilo MNOO - oddelka za upravo narodne imovine z dne 31. 12. 1945, opr. št. 3274/45 zoper obdolženega B. B.", ki je bilo podlaga za dve odločbi Okrajnega sodišča Ljubljana št. Zp 247/46 z dne 9. 1. 1946 in 6. 4. 1946, ki sta bili podlaga za zaplembo vsega premoženja pritožničinega očeta. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I Kr 78/98 z dne 6. 7. 1999 (ki ga je pritožnica Ustavnemu sodišču poslala) je razvidno, da je sodišče pri odločitvi, da zahtevi ugodi, upoštevalo tudi odločbo Ustavnega sodišča, na katero se pritožnica sklicuje v Ustavni pritožbi. Za vrnitev premoženja po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list SRS, št. 17/78 in nasl. - v nadaljevanju ZIKS) pa mora upravičena oseba po določbah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - ZKP) doseči

razveljavitev kazni zaplembe premoženja (npr. z obnovo postopka, v katerem je bila izdana odločba, ki je po svoji pravni naravi kazenska sodba). Iz izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da je že Upravno sodišče pojasnilo, da v upravnem postopku ni mogoče izpodbijati sodnih odločb. Glede na to, da se pritožnica sklicuje na ZDen, pa Ustavno sodišče pripominja še, da možnost vrnitve premoženja v

denacionalizacijskem postopku niti ni odvisna od poprejšnje razveljavitve akta o podržavljenju. Vrnitev v naravi pa je tako po določbah ZDen kot po določbah ZIKS mogoča le, če za tako obliko vračila v času vračanja ne obstajajo pravne oziroma dejanske ovire.

5.Zgolj dejstvo, da se z odločitvijo sodišča ne strinja in da očitno pravo razume drugače od sodišč, pa ne zadošča za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan