Jedro

V primeru, da upravni spor, iz katerega izhaja taksna obveznost, sprožita dve tožeči stranki z vložitvijo skupne tožbe, je njuna taksna obveznost nerazdelna, kar pomeni, da lahko sodišče terja takso od katerekoli stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) ugotovilo, da taksni zavezanec B. d.o.o. v predpisanem 15 dnevnem roku od prejema taksnega opomina ni plačal dolžne takse za tožbo in sodbo in taksni opomin. Na podlagi 5. odstavka 7. člena ZST v zvezi z 29. in 30. členom istega zakona je sodišče odločilo, da mora taksni zavezanec plačati dolžno takso v znesku 162,57 EUR in kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso v znesku 81,28 EUR (v sklepu pomotoma 81,285 EUR). Na podlagi 30. člena ZST je sodišče izvajalcu plačilnega prometa NKB naročilo, da s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese znesek 243,85 EUR (v sklepu pomotoma 243,855 EUR) na vplačni račun sodnih taks z opozorilom, da če na transakcijskem računu taksnega zavezanca ni kritja, mora izvajalec plačilnega prometa blokirati sredstva do višine zgoraj navedenega zneska, prenos pa izvršiti delno ali pa v celoti takoj, ko bo imel taksni zavezanec kakršnokoli kritje na transakcijskem računu.

Zoper sklep vlaga pritožbo taksni zavezanec in uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršba ustavi. Navaja, da sta v uvodu sklepa navedeni dve stranki, zato ni jasno katera stranka je taksni zavezanec kot tudi ne, zakaj se sklep nanaša samo na B. d.o.o.. Družba B. d.o.o. je brez posredovanja odvetnika vložila prošnjo za obročno plačilo takse, zato bi morali biti taksni opomini vročeni stranki osebno in ne odvetniku. Sodišče o njeni prošnji še ni odločilo, sicer pa je stranka takso delno plačala.

Pritožba ni utemeljena.

V 3. odstavku 3. člena ZST je določeno, da če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Navedeno pomeni, da lahko sodišče terja takso od katere koli stranke. Glede na navedeno zakonsko določbo je sodišče ravnalo pravilno, ko je v izreku izpodbijanega sklepa navedlo enega taksnega zavezanca, družbo B. d.o.o., čeprav sta upravni spor iz katerega izhaja taksna obveznost začeli dve tožeči stranki z vložitvijo skupne tožbe. Zato ni utemeljena tožbena navedba, da iz sklepa ni jasno katera stranka je taksni zavezanec.

Iz podatkov upravnega spisa ne izhaja, da je taksni zavezanec - pritožnik vložil prošnjo za obročno plačilo sodne takse, v spisu tudi ni potrdila o plačilu sodne takse, niti to potrdilo pritožbi ni bilo priloženo, zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrača pritožbeni navedbi, ki se nanašata na obročno plačilo oziroma na že izvršeno delno plačilo sodne takse.

Ker je tožeči stranki ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je sodišče prve stopnje pravilno, v skladu s določbo 1. odstavka 137. člena ZPP v zvezi z določbo 1. odstavka 22. člena ZUS-1, opravilo vročitev taksnega opomina za tožbo in naloga za plačilo sodne takse za sodbo pooblaščencu, saj bi bila vročitev neposredno stranki v nasprotju z navedeno določbo. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče opomin in nalog vročati stranki osebno.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP preverilo ali je morda izpodbijani sklep obremenjen s kršitvami na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Takih kršitev pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo pritožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.