Jedro

Z uveljavitvijo ZBPP, ki podrobneje ureja pogoje za oprostitev stroškov postopka je v tem zakonu urejen postopek za določitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožene stranke, s katerim je v pravdni zadevi zahteval, da s mu postavi pooblaščenec iz stroškov sodišča. Odločilo je na podlagi določbe 170. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V razlogih sklepa je navedlo naslednja dejstva: toženec je bil v tej zadevi s sklepom z dne 06.10.2006 oproščen plačila sodnih taks,pri Okrožnem sodišču je v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosil za brezplačno pravno pomoč, ki mu ni bila odobrena, sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni bila oproščena vseh stroškov postopka, kar je pogoj za določitev pooblaščenca, sodišče še meni, da postavitev pooblaščenca ni nujna, ker lahko toženec sam varuje svoje pravice.

Toženec se je pravočasno pritožil zoper sklep o zavrnitvi in sodišču smiselno očita pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi navaja, da bi sodišče moralo v skladu z določbo IV. odst. 168. čl. ZPP skrbno presoditi vse okoliščine. Sodišču tudi očita, da mu v sklepu z dne 06.10.2006 ni dalo pravnega pouka oz. je navedlo, da zoper ta sklep ni pritožbe. Sodišče bi moralo dovoliti pritožbo v tistem delu, v katerem mu ni ugodilo. Meni, da je njegov zahtevek glede na okoliščine in njegovo premoženjsko stanje utemeljen. Zahteval je, da ga na obravnavi zastopa pooblaščenec, saj je takšno zastopanje glede na to, da ima tožeča stranka kvalificiranega pooblaščenca, nujno. Pooblaščenca si ne more vzeti, ker nima sredstev za odvetnika. Odvetnik nasprotne stranke priglaša v postopku visoke stroške, odvetnik ima pravno izobrazbo, sam pa je nima. Zahteval je le, da ga zastopa odvetnik na glavni obravnavi in ne v celem postopku. Res je, da je sam vlagal pripravljalne vloge, ker je moral odgovarjati na trditve tožeče stranke, velikokrat je moral preko interneta iskati pravno znanje, vendar ga ni našel. Ne strinja se tudi s tem, da zadeva zanj ga ni pomembna. Odvetnik tožeče stranke poleg zneska glavnice zahteva tudi zelo visoke stroške, ki presegajo znesek 100.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je obrazložitev sklepa o zavrnitvi prekopiralo iz odločbe o BPP storilo bistveno kršitev določb postopka, nepopolno pa je tudi ugotovilo dejansko stanje. Sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se njegovi prošnji ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Marsikaj tega, kar je pritožnik očital sodišču drži. V postopku, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kateremu je toženec ugovarjal, zato se je nadaljeval v pravdnem postopku, je toženec z vlogo z dne 28.08.2006 predlagal, da se ga oprosti plačila stroškov postopka (ZPP čl. 168/I in II). K predlogu je predložil odločbe Centra za socialno delo in potrdilo o državljanstvu. Sodišče prve stopnje je s sklepom, s katerim je toženca oprostilo plačila sodnih taks, odločilo le delno o toženčevem predlogu, saj ga je oprostilo plačila sodnih taks, ni pa odločilo o nadaljnjem predlogu, da se ga oprosti plačila vseh stroškov. Le v obrazložitvi, v zadnjem odstavku je navedlo, da oprostitev ostalih stroškov v tem postopku ni bila potrebna, ni pa navedlo iz katerih razlogov je tako zaključilo. Drži tudi, da je sodišče v pravnem pouku navedlo, da zoper sklep ni pritožbe (uporabilo je V. odst. 160. čl. ZPP). Toženec je sklep sprejel 10.oktobra 2006 in ko je ugotovil, da sodišče ni odločilo o celotnem zahtevku bi lahko predlagal izdajo dopolnilnega sklepa (ZPP čl. 325 v zvezi s čl. 332), česar pa ni storil. Toženec je nato v obširnem pripravljalnem spisu z dne 19.10.2006 med drugim tudi navedel, da glede na to, da mu ni bila odobrena BPP in glede na to, da je popolnoma oproščen plačila stroškov v skladu s I. odst. 170. čl. ZPP predlaga, da mu sodišče določi pooblaščenca, ker na glavni obravnavi ne bo mogel sam zastopati svojih koristi. Ponovno je ta zahtevek ponovil v pripravljalnem spisu z dne 08.01.2007 kjer je predlagal, da mu sodišče za glavno obravnavo za 24.01.2007 določi pooblaščenca, saj se drugače njegove pravice ne bodo mogle varovati.

Res je, da je sodišče nekoliko čudno vodilo postopek, v katerem je odločalo o predlogu toženca kot je tudi res, da je predlagatelj v tem postopku tožena stranka, kar pomeni, da se mora braniti, zato tudi argumenti v odločbi o brezplačni pravni pomoči o tem, zakaj tožencu niso priznali brezplačne pravne pomoči, niso prepričljivi. Pritožbeno sodišče ne more ugotavljati pravilnosti tega sklepa.

Pravna podlaga za odločanje o oprostitvi plačila stroškov pravdnega postopka je v 168. čl. 169. in 170. čl. ZPP. Sodišče lahko stranko oprosti plačila vseh stroškov postopka ali pa le stroškov za plačilo taks. Ureditev oprostitve stroškov pravdnega postopka je urejena tako v ZPP, kasneje pa jo je zakonodajalec uredil tudi v Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Ta zakon specialneje določa pogoje za oprostitev plačila stroškov, vseh stroškov ali za postavitev zastopnika. ZBPP določa, da je z zakonom lahko brezplačna pravna pomoč drugače urejena kot je urejena s tem zakonom, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. Zato je vprašanje ali se lahko po sprejetju ZBPP glede oprostitve plačila stroškov postopka uporablja tudi ZPP. Po mnenju pritožbenega sodišča je ZBP podrobneje uredil oprostitev stroškov in postavitev zastopnika, zato se za vsa razmerja v katerih se odloča o oprostitvi stroškov ne uporablja več ZPP, pač pa ZBPP. To pa pomeni, da če je bil v konkretni zadevi predlog stranke, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč zavrnjen, je sodišče o tem že odločilo, zato odločanje v pravdnem postopku ni več možno. Iz tega razloga pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( ZPP čl. 353 in 365).