Jedro

Če poda stranka pisne pripombe ali ugovor na izvedensko mnenje in se obravnavanju le-teh na naroku ni odpovedala, mora sodišče izvedenca neposredno zaslišati. Poleg tega se ugovor zoper izvedensko mnenje ne more šteti za dokazni predlog, temveč za ugovor zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v znesku 43.146,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2010 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo; zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačevati rento iz naslova izgubljenega dohodka v višini 142,92 EUR na mesec od 1. 11. 2009 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska dalje; zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati rento v višini 223,20 EUR na mesec iz naslova tuje pomoči, vse do spremembe okoliščin, od 1. 5. 2010 dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznega mesečnega zneska do plačila (I. točka izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 55,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila pod izvršbo, medtem ko tožnica sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Sodišče je zmotno zaključilo, da je v spornem času delala na delovnem mestu sestavljalec, saj je takrat dejansko opravljala delo kontrolorja. Pri delu je bila oddaljena od kraja, kjer so se izolirala vrata, največ do 1 m, in ne 7 do 8 m, kot je izpovedal A.A.. To pa predstavlja bistveno dejstvo, ki potrjuje, da je bila na delovnem mestu v stiku z vročo peno in tako bolj izpostavljena posledicam kemijske škodljivosti. Sodišče ni sledilo predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja oziroma predlogu za neposredno zaslišanje izvedenke dr. A.B., kar predstavlja bistveno postopkovno kršitev. Ugotovitev v izvedeniškem mnenju, da na njenem delovnem mestu ni bilo nobene sledi prahu izolacijske pene, je nestrokovno. V tej zvezi je konzilij zdravnikov opravil osebni pregled delovnega mesta, ki je bil izveden brez ustreznih meritev in je temeljil zgolj na osebnih zaznavah izvedencev. Škodljivi delci se namreč nahajajo tudi v zraku, njihove koncentracije pa ni mogoče zaznati z vonjem. Izvedeniško mnenje ne upošteva kombinacije vseh kemijskih sestavin ob družitvi, segrevanju ter procesu polimerizacije, v katerem prihaja do tvorbe zdravju škodljivih reakcij. To izkazuje že od začetka zatrjevano dejstvo, da škodljiva pena do tožničinega delovnega mesta ni bila ohlajena. Iz predloženega članka združenja za poliuretansko industrijo izhaja, da doseže koncentracija strupenih hlapov pri sobni temperaturi 210 dopustno mejno vrednost, ki je višja ob dodatnem segrevanju. Meni, da bi se moral do teh vprašanj natančneje opredeliti izvedenec kemijske stroke. Ni tudi razčiščeno, kako vplivajo na zdravje posameznika segrete in med seboj pomešane sestavine, kar bi lahko ugotovil izvedenec hematoonkolog. Zmotna je ugotovitev izvedencev, da nobena od posameznih škodljivih sestavin ni bila karcinogene narave. Ne gre prezreti tudi dejstva, da so na podobnih delovnih mestih za levkemijo zboleli še štirje delavci tožene stranke. Poleg tega bi se izvedenci morali dodatno opredeliti, ali je bila tožnica zaradi vboda v roko v letu 2003 dovzetnejša za okužbo oziroma je bil iz tega razloga pospešen izbruh levkemije. Sodišče je kršilo določbo 22. člena Ustave RS, ker ji ni zagotovilo enakega varstva pravic v postopku, nanaša pa se na dopolnitev mnenja in predlog za neposredno zaslišanje izvedencev. Sodišče ni imelo podlage za zavrnitev dokaza z zaslišanjem priče A.C., ki je zaposlen pri toženi stranki na delovnem mestu vodje študija dela in pozna okoliščine izpostavljenosti nevarnim delovnim snovem in nevarnemu rokovanju s predmeti. Protispisna je ugotovitev sodišča, da ni zahtevala odškodnine v zvezi z nesrečo v letu 2003, saj je v pripravljalni vlogi z dne 8. 10. 2010 podala ustrezne trditve glede delovne nesreče in nastale škode. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da njenim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v sporu glede vprašanja vzročne zveze med delom tožnice pri toženi stranki in nastalo boleznijo ni v celoti razčistilo dejanskega stanja, zaradi česar je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov (za sedaj) še preuranjena, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je v sporu presojalo, če je tožnica zbolela za plazmacelično levkemijo v posledici izpostavljenosti karcinogenim snovem in ionizirajočem sevanju na delovnem mestu, ko je čistila izolirna vrata hladilno zamrzovalnih naprav pri toženi stranki. Po izvedenih dokazih, predvsem pa po pridobitvi izvedenskega mnenja konzilija specialistov medicine dela, prometa in športa pri fakulteti v A., je ugotovilo, da nesreča tožnice, ko se je v letu 2003 vbodla v roko, ni mogla povzročiti plazmacelične levkemije. Tudi kasneje daljša izpostavljenost tožnice v okolju, kjer bi bilo možno vdihavanje prašnih delcev poliuretana in hlapov pri ohlajanju izolirne mase, ni povzročilo nastanka navedene bolezni. Takšne spojine lahko imajo zgolj škodljive učinke na dihalih oziroma na očeh ali koži, nikakor pa ne rakotvornih posledic za ljudi. Zato je zavrnilo tožbene zahtevke, saj po temelju ni ugotovilo odgovornost tožene stranke za bolezen na strani tožnice.

Tožnica je podala ugovor in pripombe na izvedensko mnenje konzilija zdravnikov (list. št. 173 – 175), ki se nanašajo na nerazčiščena dejstva glede posledic škodljivih hlapov, nastalih pri ohlajevanju izolirne mase ter kemijskem postopku polimerizacije pred njenim delovnim mestom, ter na dejstva, ki se nanašajo na stik s tekočimi kemijskimi snovmi pri čiščenju izolirnih vrat. Meni, da bi se moralo izvedensko mnenje dopolniti še z izvedencem tehnične stroke na področju varnosti pri delu oziroma higiene delovnega okolja ter z izvedencem kemijske stroke. Izvedensko mnenje sicer zavrača karcinogeni vpliv posameznih kemijskih snovi, vendar tožnica opozarja, da ni razčiščeno, kako so lahko pomešane segrete kemikalije v konkretnem primeru vplivale na njeno zdravje oziroma nastanek bolezni. Navedeno tem bolj iz razloga, ker so se po izpovedbi A.A. izdelovala izolirna vrata približno 7 do 8 m stran od tožničinega delovnega mesta (tožnica trdi, da je bila oddaljenost zgolj do 1 m), ko kemična reakcija ni bila zaključena, vrata pa so bila še topla. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča takšna dejstva v sporu še niso v celoti razčiščena, zaradi česar je razveljavilo izpodbijano sodbo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

Če poda stranka pisne pripombe ali ugovor na izvedensko mnenje in se obravnavanju le-teh na naroku ni odpovedala, mora sodišče izvedenca neposredno zaslišati (tako sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1382/2010 z dne 16. 4. 2010). Poleg tega se ugovor zoper izvedensko mnenje ne more šteti za dokazni predlog, temveč za ugovor zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tako sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 330/2010, z dne 13. 9. 2012). Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je to potrebno upoštevati tudi v tem sporu.

Sodišče prve stopnje se bo moralo v novem postopku vsebinsko v celoti opredeliti do tožničinih pripomb k izvedeniškemu mnenju in neposredno zaslišati nosilko mnenja izvedenko dr. A.B. glede zgoraj navedenih vprašanj, o katerih je tožnica predlagala dopolnitev mnenja po novih izvedencih konkretne stroke. Seveda bo moralo pred tem izvesti še predlagano zaslišanje priče A.C., zaposlenega na delovnem mestu vodje študija dela, ki bo natančneje obrazložil proces dela na tožničinem delovnem mestu in izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem. Ko bo sodišče dopolnilo dokazni postopek v navedeni smeri in razčistilo v celoti vzročno zvezo za nastanek tožničine bolezni, bo lahko o zahtevkih ponovno razsodilo, kakor tudi o nastalih stroških postopka, glede katerih je odločitev pridržana za končno sodbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).