7. 3. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 39/2003 z dne 15. 1. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnica je v pravdi zahtevala plačilo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi smrti zakonca in za premoženjsko škodo (tj. stroške za pogreb in izdelavo nagrobnega spomenika ter bodoče stroške za vzdrževanje groba). V postopku na prvi in drugi stopnji je s svojim zahtevkom le delno uspela, zato je zoper zavrnilni del drugostopenjske sodbe vložila revizijo. Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče njeno revizijo zavrglo. Štelo je namreč, da pritožnica uveljavlja plačilo odškodnine iz dveh ločenih dejanskih in pravnih podlag, pri čemer izpodbijani del pri nobeni izmed odškodninskih postavk ne presega 1.000.000 SIT.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave. Izraža nestrinjanje s stališčem, na katerega Vrhovno sodišče opira svojo odločitev o nedopustnosti revizije. Po mnenju pritožnice je Vrhovno sodišče napačno razlagalo določbe Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), ki se nanašajo na dovoljenost revizije. Glede na dosedanjo sodno prakso in načelno stališče Vrhovnega sodišča naj bi se kot sporna vrednost vedno upoštevala skupna vrednost izpodbijanega dela, ne glede na to, ali gre za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo. Pritožnica zato meni, da izpodbijana odločitev pomeni odstop od ustaljene sodne prakse. Razlaga Vrhovnega sodišča po njenem mnenju tudi dejansko omejuje pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

B.

3.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom revizijo zavrglo kot nedovoljeno, ker je štelo, da pritožnica uveljavlja plačilo odškodnine iz dveh ločenih dejanskih in pravnih podlag. Zato je dovoljenost revizije presojalo po vrednosti vsakega posameznega dela zahtevka. V presojo, ali je takšna odločitev Vrhovnega sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi ni izkazala.

4.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, ki bi lahko bilo kršeno, če bi sodišče neutemeljeno odstopilo od ustaljene sodne prakse, kot to v ustavni pritožbi zatrjuje pritožnica. Vendar zgolj pavšalne navedbe, da se je glede na dosedanjo sodno prakso kot sporna vrednost vedno upoštevala skupna vrednost izpodbijanega dela, ne glede na to, ali je šlo za nepremoženjsko ali premoženjsko škodo, za utemeljitev kršitve pravice iz 22. člena Ustave ne zadoščajo.

5.Kot je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, pravica do revizije ni ustavna pravica. Narava ustavne pravice gre namreč samo pravici do pritožbe, to pravico pa je pritožnica izkoristila. Ker 25. člen Ustave več od dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja, pritožnici zaradi zavrženja revizije pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ni mogla biti kršena.

6.Ker očitno ne gre za kršitve pravic iz 22. in 25. člena Ustave, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić