Jedro

Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.

Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni razpolagalo ne z izpiskom iz matične knjige umrlih, ne z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešancev za mrtve oziroma odločbo o potrditvi smrti, ni imelo nobene podlage za ugotovitev, da so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni. Pritožnik zato pravilno opozarja, da je glede nasprotnih udeležencev zaenkrat mogoč le zaključek, da njihovo bivališče ni znano. To pa ne predstavlja podlage za zavrženje predloga, ampak za postavitev začasnega zastopnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za delitev solastne nepremičnine zavrglo, ker predlagatelj kljub pozivu sodišča, da to stori, s predlogom ni zajel vseh zemljiškoknjižnih solastnikov, pri navedenih L. K., N. K. in G. K. pa gre po vsej verjetnosti za umrle osebe, zoper katere sodišče postopka ne more voditi, niti jim ne more postaviti začasnega zastopnika.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Opozarja, da Republika Slovenija ni več solastnica nepremičnine z ID znakom 000, saj je lastnik 3/40 predlagatelj, ki je ta delež pridobil na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 871/1995 z dne 20. 3. 2007. Ker gre za originarno pridobitev lastninske pravice, je vpis v zemljiški knjigi zgolj deklaratorne narave. Predlagatelj je zato s predlogom zajel vse solastnike nepremičnine, ki so v tem postopku nujni sosporniki.

Kot zmotno označuje tudi ugotovitev, da je predlagatelj predlog vložil zoper mrtve osebe in sicer L. K., G. K. in N. K. Tako v času vložitve predloga kot v času izdaje izpodbijanega sklepa niso obstajali podatki oziroma listine, iz katerih bi izhajalo, da so te osebe pokojne. Tega med postopkom ni ugotovilo niti sodišče, saj je sklep izdalo na podlagi približnega izračuna starosti teh oseb, pri čemer razen za L. K., za G. in N. K. ni znan niti datum rojstva. Dejstvo je, da iz nobene javne listine ne izhaja, da so te osebe pokojne, niti to, da so umrle pred ali po vložitvi predloga. Iz opravljenih poizvedb pri Centralnem registru prebivalstva (v nadaljevanju CRP), ki jih je opravil predlagatelj, izhaja le to, da posredovani podatki ne zadoščajo, da bi se te osebe lahko našle. Vsaj ena od treh oseb pa se je očitno tudi odselila iz Slovenije in zato v CRP o njenem prebivališču niti nimajo podatkov. Glede na to, da L., G. in N. K. niso bili razglašeni za mrtve in tudi ne obstajajo javne listine, ki bi potrjevale njihovo smrt, je zaenkrat njihov status zgolj ta, da so na naslovu prebivališča, ki izhaja iz zemljiške knjige, neznane. Sodišče bi jim zato moralo postaviti začasnega zastopnika.

Ker sodišče predlagatelja ni seznanilo s poizvedbami, ki jih je opravilo, niti ni prejetih listin predlagatelju vročilo, je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagatelju je s tem odvzelo možnost obravnavanja. Storilo je tudi kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sklepa ne da preizkusiti. Sklep namreč nima razlogov, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da so udeleženci L., G. in N. K. umrli. Obstoji tudi nasprotje o odločilnih dejstvih in sicer med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in med samimi temi listinami, predvsem glede solastništva predlagatelja na nepremični, ki je predmet delitve v tem postopku.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališče sodišča prve stopnje, da so v postopku delitve stvari v solastnini solastniki nujni enotni sosporniki in morajo biti zato vsi zajeti s predlogom, je pravilno. Zmotna pa je ugotovitev, da bi moral predlagatelj, da bi zadostil tej zahtevi, v predlogu kot nasprotno udeleženko navesti tudi Republiko Slovenijo. Drži sicer, da je Republika Slovenija (še vedno) vpisana v zemljiški knjigi kot solastnica nepremičnine parc. št. 2543 k. o. X do 3/40, vendar pa je sodišče prve stopnje spregledalo, da gre pri tem za delež, ki ga je predlagatelj pridobil na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 871/1995 z dne 20.3.2007.(1) Ker je predlagatelj solastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet delitve v tem postopku, pridobil na originaren način, je vpis v zemljiško knjigo le deklaratornega značaja. Predlagatelj je zato ravnal pravilno, ko Republike Slovenije ni navedel kot nasprotne udeleženke v tem postopku.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga, ki ima podlago v zmotni ugotovitvi, da je Republika Slovenija solastnica sporne nepremičnine, je zato nepravilna.

6. Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot tudi predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna. Sodišče tak predlog ob upoštevanju 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrže. V tem pogledu je stališče sodišča prve stopnje pravilno.

7. Vsaj preuranjena pa je ugotovitev (posledično pa tudi odločitev o zavrženju predloga), da so bili nasprotni udeleženci L., N. in G. K. ob vložitvi predloga že pokojni. Gre namreč za dejstvo, ki ga ni mogoče ugotavljati tako kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ker je smrt posameznika pomembno pravno dejstvo tudi za druge osebe in razmerja in mora biti ugotovljeno z učinkom erga omnes, predpisi določajo poseben (kogenten) postopek za ugotovitev in evidentiranje tega dejstva v za to določenem registru. Tako Zakon o matičnem registru (v nadaljevanju ZMatR)(2) nalaga dolžnost prijaviti smrt osebe pristojnemu matičarju (glej 12. in 13. člen), določa pa tudi pogoje za vpis v matični register. Prijavi smrti je treba priložiti potrdilo o smrti, ki ga izda pristojni zdravstveni delavec, ki je smrt ugotovil, oziroma zdravstveni zavod, če je oseba umrla v njem (zadnji odstavek 12. člena). Zakon v členu 14a predvideva še posebno ureditev vpisa smrti za osebe, ki so življenje izgubile po koncu II. svetovne vojne ali med njo, in ni bila vpisana v matično knjigo oziroma v matični register. Po vpisu smrti v matični register se smrt dokazuje z izpiskom iz matičnega registra, ki ima dokazno moč javne listine (2. člen). Vsebinsko podobne določbe je vseboval tudi prej veljavni Zakon o matičnih knjigah (v nadaljevanju ZMK).(3) Kadar pa nastopa smrti ni mogoče dokazati na način kot to predvideva ZMatR, je pa iz okoliščin verjetno, da je določena oseba umrla oziroma ni več živa, je zaradi ureditve pravnih razmerij domnevo smrti mogoče vzpostaviti po posebnem sodnem postopku o razglasitvi pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti (82. do 96. člen ZNP), ta domneva pa ima enake posledice kot medicinsko ugotovljena in izkazana smrt. Tudi s sodno odločbo razglašena oziroma ugotovljena smrt se vpiše v matični register (14. člen ZmatR).

8. Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni razpolagalo ne z izpiskom iz matične knjige umrlih, ne z odločbo sodišča o razglasitvi pogrešancev za mrtve oziroma odločbo o potrditvi smrti, ni imelo nobene podlage za ugotovitev, da so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni. Pritožnik zato pravilno opozarja, da je (glede na doslej pridobljena dokazila(4)) glede nasprotnih udeležencev zaenkrat mogoč le zaključek, da njihovo bivališče ni znano. To pa ne predstavlja podlage za zavrženje predloga, ampak za postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP.

9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

10. To, kar je pritožbeno sodišče doslej navedlo, pa ne pomeni, da se sodišču prve stopnje z vprašanjem, ali so bili nasprotni udeleženci ob vložitvi predloga že pokojni, ni treba več ukvarjati. Ker mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka, bo to vprašanje moralo razčistiti. Ker je (in je bilo) treba smrt oseb evidentirati v matičnem registru (pred tem pa v matični knjigi umrlih), bo moralo sodišče opraviti poizvedbe pri upravni enoti (matični urad), ki je pristojna za vpis podatkov o rojstvu in morebitni smrti nasprotnih udeležencev. Ker pa bi lahko bile poizvedbe neuspešne zaradi pomanjkljivih osebnih podatkov (predvsem podatkov o rojstvu), bo moralo sodišče pridobiti najprej te. V zvezi s tem pritožbeno sodišče opozarja, da kot izhodišče lahko služijo že pridobljene listine. Iz prisojilne listine (AI 173/23-10, priloga C6), ki je bila podlaga za vpis lastninske pravice na nasprotnega udeleženca G. K., tako izhaja, da gre za sina M. K., rojene T., ki je umrla 7. 1. 1923, poročene s K. A. K. Poleg sina G. je imela M. K. še otroke K. S. K., M. K.(5) in L. K.(6) Iz spisa O 1338/49 oziroma iz v njem nahajajočega se spisa o postavitvi otrok pod skrbništvo, pa izhaja, da sta bila mladoletna otroka K. K. (A.) in pokojne K. M., rojene T., ki je umrla 7. 1. 1923 (torej matere nasprotnega udeleženca G. K.), to je K. S. K. in G. K., postavljena pod skrbništvo. Iz istega spisa izhaja, da je bil K. S. K. rojen 21. 1. 1913, G. K. pa 24. 4. 1921. V spisu so tudi podatki o premoženju obeh otrok. Med drugim sta bila solastnika vložne št. 216 k. o. Y (to je stanovanjske hiše na naslovu Š.). Ta nepremičnina je bila v zemljiški knjigi, upoštevajoč stanje 30. 4. 2011, vpisana v katastrski občini Z kot nedokončana etaža. Pri podvložku 216/1 (glej prilogo C9) je kot solastnik (med drugim) vpisan tudi K. G., rojen 24. 4. 1921 z naslovom M. Glede na rojstne podatke gre za petega nasprotnega udeleženca. Podlaga tega vpisa je bila odločba o denacionalizaciji Upravne enote Ljubljana, št. 362-346/1993 z dne 22. 6. 2009. Dejstvo, da je bila s to odločbo lastninska pravica v korist nasprotnega udeleženca G. K. vzpostavljena, nakazuje, da gre za pokojno osebo. Bolj pomembno pa je, da se v tej odločbi (ali upravnem spisu) morda nahajajo o tem natančnejši podatki. Ker je morala oseba, ki je vložila predlog za denacionalizacijo, izkazati pravno nasledstvo po pok. upravičencih (glej 15. člen Zakona o denacionalizaciji), bo sodišče tudi preko te osebe morda lahko pridobilo dodatne informacije o nasprotnih udeležencih, ki mu bodo nato omogočili preverjanje morebitne smrti v matičnem registru.

11. Šele po tako dopolnjenem postopku in opravljenih poizvedbah na pristojni UE (matičnem uradu), bo sodišče lahko ponovno presodilo, ali so podani pogoji za zavrženje predloga. Pri tem bo moralo upoštevati, da mora biti morebitna smrt nasprotnih udeležencev izkazana z predhodno že navedenimi listinami. V kolikor temu ne bo tako, sodišče pa bo na podlagi ugotovljenih okoliščin lahko sklepalo, da so nasprotni udeleženci umrli pred vložitvijo predloga, pa bo moralo državnemu tožilstvu predlagati, da vloži ustrezen predlog v smislu 83. oziroma 93. člena ZNP oziroma 14a člena ZMatR. V kolikor zadostne podlage za sklepanje o smrti ne bo našlo, pa bo moralo slediti predlagatelju in nasprotnim udeležencem postaviti začasnega zastopnika.

12. Pritožbeno sodišče končno opozarja še na utemeljenost očitka o kršitvi predlagateljeve pravice do izjave, ki jo varuje 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje namreč o opravi poizvedb oziroma o rezultatu le-teh predlagatelja ni obvestilo in mu tudi ni dalo možnosti, da se z listinami, ki jih je sodišče pridobilo, seznani in o njih izjavi. To kršitev bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku odpraviti.

Op. št. (1): Iz podatkov spisa izhaja, da je bila pokojna nasprotna udeleženka K. M. M. ob vložitvi predloga solastnica nepremičnine do 3/20. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 871/95 (list. št. 35) je bilo ugotovljeno, da gre pri tem deležu za skupno premoženje, na katerem pripada predlagatelju delež do 1/2, torej delež 3/40 celote. Republika Slovenija, kot pravna naslednica pokojne nasprotne udeleženke, je pravni promet opravila le z (tako zmanjšanim) deležem pokojne nasprotne udeleženke, torej z deležem do 3/40 celote. Končni pridobitelj M. B. je kot solastnik 3/40 vpisan v zemljiški knjigi. Republika Slovenija pa je v zemljiški knjigi ostala vpisana pri deležu do 3/40, ki po že citirani sodbi pripada predlagatelju.

Op. št. (2): UL RS št. 37/2003 s spremembami.

Op. št. (3): UL SRS št. 16/1974 s spremembami (glej člene 1 in 13 do 19d).

Op. št. (4): Pritožbeno sodišče ob dejstvu, da je sodišče o nasprotnih udeležencih poizvedovalo v CRP-ju, opozarja, da je bil ta register vzpostavljen šele na podlagi Zakona o registru prebivalstva iz leta 1970 in s pomočjo podatkov, zbranih na popisu prebivalstva v letu 1971. Šele s sprejemom Zakona o enotni matični številki občanov, s katerimi se je stalnemu prebivalstvu določila EMŠO, pa se je podatkovna baza CRP pričela izgrajevati.

Op. št. (5): Na podlagi prisojilne listine (priloga C6) in sklepa o dedovanju po pok. T. K. (priloga C7), je mogoče sklepati, da gre pri M. K. in R. M. za isto osebo. Podatki CRP-ja (priloga C10) izkazujejo, da je bila rojena 19. 3. 1916, umrla pa je 28. 4. 1988 in je imela zadnje stalno bivališče na T. 21. Ker gre zelo verjetno za sestro nasprotnega udeleženca G. K. (verjetno pa tudi L. K.), naj sodišče na pristojnem zapuščinskem oddelku opravi poizvedbe o njenih dedičih. Tudi slednji bi namreč sodišču lahko posredovali manjkajoče osebne podatke glede nasprotnih udeležencev.

Op. št. (6): Glede na to, da je nasprotni udeleženec A. K. živel v ..., je bila njegova morebitna smrt evidentirana v ustreznem registru na H.