Jedro

Če dejstva, ki jih je o nastanku škode zatrjevala tožeča stranka, niso dokazana, tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ne more biti utemeljen. Pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ne upošteva novih dejstev, navedenih v pritožbi, če pritožnik ne izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeči stranki morata toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 71.256,00 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati prvi tožeči stranki odškodnino za škodo, ki naj bi ji nastala s tem, da je zaradi protipravnega zadržanja njenega vozila na dvorišču tožene stranke izgubila zaslužek v višini 1.650.000,00 SIT, z zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo sta se tožeči stranki pravočasno pritožili zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagali sta njeno spremembo, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve prvemu sodišču v ponovno obravnavanje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeči stranki sta v postopku na prvi stopnji trdili, da je škoda nastala tako, da zaradi zadržanja kamiona niso bili opravljeni prevozi za G. d.o.o. in sicer prevozi, ki jih je G. d.o.o. naročila CK. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da teh prevozov CK takrat ni naročila, je pravilno zaključilo, da zatrjevana škoda ni nastala in odškodninski zahtevek torej ne more biti utemeljen. Drugih dejstev, ki bi kazala na nastanek škode, tožeči stranki nista zatrjevali. To pomeni, da so pritožbene trditve, da bi tožeči stranki v času, ko je bil kamion zadržan, opravljali prevoze drugod, med drugim tudi za toženo stranko, pritožbene novote. Ker tožeči stranki nista niti poskusili izkazati za verjetno, da teh dejstev brez svoje krivde nista mogli navesti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, jih pritožbeno sodišče glede na določbo 1. odst. 496.a člena ZPP ni moglo upoštevati.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede na dejstva in dokaze, ki sta jih navedli oziroma predložili pravdni stranki, dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno. Ob ugotovitvi, da ni dokazan nastanek škode, je materialnopravno pravilno odločilo, da tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine ni utemeljen (1. odst. 154. člena in 155. člen ZOR). V postopku izdaje sodbe ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere je pri pritožbenem preizkusu sodbe treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeno sodbo.

V skladu z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da morata tožeči stranki povrniti toženi stranki stroške za odgovor na pritožbo. Ti so odmerjeni po taksni in odvetniški tarifi ter znašajo za takso za odgovor 16.500,00 SIT, za nagrado pooblaščenemu odvetniku za sestavo odgovora 54.625,00 SIT in za poštnino 131,00 SIT.