Jedro

Sklad kot upnik ima pravico, da se odloči, ali bo dolžniku odpisal dolg, nikakor pa ta upnikova pravica ne predstavlja ugovornega razloga za dolžnika, ki ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi z upnikom sklenil takšen dogovor o (delnem ali celotnem) odpisu dolga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točki izreka) potrdi .

Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v prvi točki izreka izpodbijanega sklepa ugovor dolžnika zavrnilo, v drugi točki izreka pa zavrglo njegov predlog za odlog plačila sodne takse.

Proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje njegov ugovor zavrnilo, se pritožuje dolžnik po svoji začasni zastopnici. V pritožbi navaja, da je zoper sklep o izvršbi podal obrazložen ugovor, v katerem je navedel, da je po poklicu ribič ter da zato obstaja velika verjetnost, da ima zelo nizke dohodke oziroma da je brez teh, zato je predlagal obročno odplačevanje oziroma odpis dolga. V izpodbijanem sklepu je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, katerega posledica so bili napačni zaključki, da je imel dolžnik možnost odpisa dolga ali obročnega odplačevanja pred izvršilnim postopkom. Po mnenju pritožbe je namreč to mogoče tudi med samim izvršilnim postopkom, v skladu z določbo 2. odst. 28a. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS (v nadaljevanju ZJPSRS), po kateri lahko sklad preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, če izvršba ne obeta uspeha. Ker je dolžnik po vsej verjetnosti glede na svoj poklic brez premoženja, obstaja verjetnost, da izvršba ne bo uspešna, kar pa je v tem primeru dovolj utemeljen razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani izvršilni zadevi je upnik Jamstveni in preživninski sklad RS (v nadaljevanju Sklad) vložil izvršilni predlog na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave nadomestila preživnine. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik po začasni zastopnici vložil ugovor, katerega pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ocenilo kot neutemeljenega. Ta odločitev je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in je tudi pritožbena navajanja niso uspela z ničemer omajati. V pritožbi se namreč dolžnik ponovno sklicuje na 28a. člen ZJPSRS, ki določa, da lahko Sklad preživninskemu zavezancu, če ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno poplačilo terjatve, ter da lahko Sklad preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali izvršba ne obeta uspeha za poplačilo terjatve. To pa ni ugovorni razlog, ki bi v smislu 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju preprečeval izvršbo. Na podlagi navedene določbe ima Sklad kot upnik pravico, da se odloči, ali bo dolžniku odpisal dolg, nikakor pa ta upnikova pravica ne predstavlja ugovornega razloga za dolžnika, ki ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi z upnikom sklenil takšen dogovor o (delnem ali celotnem) odpisu dolga. Tudi s pritožbenimi trditvami o verjetno slabem premoženjskem stanju dolžnik ne more uspeti, saj slabo premoženjsko stanje dolžnika ni upošteven ugovorni razlog.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, v postopku pa tudi ni bila storjena katera od kršitev, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sam krije svoje pritožbene stroške.