Jedro

Jedro

Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.

Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.

Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.

Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.

Izrek

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Kočevje št. 351-166/2019/17 z dne 7. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

I.Tožbi se ugodi, sklep Upravne enote Kočevje št. 351-166/2019/17 z dne 7. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III.Zahtevek stranke z interesom A., d. o. o., za povračilo stroškov postopka se zavrne.

III.Zahtevek stranke z interesom A., d. o. o., za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

Potek upravnega postopka

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo istega organa št. 351- 166/2019/12 z dne 29. 1. 2020 za izgradnjo novih parkirnih mest in 51 zunanjih garaž ob objektu ... v Kočevju na zemljiščih s parcelno številko 892/50, 892/51, 892/52, 892/53, 884/13, 884/14, 884/15, 884/16, 884/76, 884/18, 892/49, 884/25, 884/24 k. o. B.

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom kot prepozen zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo istega organa št. 351- 166/2019/12 z dne 29. 1. 2020 za izgradnjo novih parkirnih mest in 51 zunanjih garaž ob objektu ... v Kočevju na zemljiščih s parcelno številko 892/50, 892/51, 892/52, 892/53, 884/13, 884/14, 884/15, 884/16, 884/76, 884/18, 892/49, 884/25, 884/24 k. o. B.

2.V obrazložitvi se sklicuje na 263. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ugotavlja, da je bil tožnik z gradnjo oziroma gradbenim dovoljenjem seznanjen že julija 2020, ko je upravnik večstanovanjske stavbe, v kateri je etažni lastnik, prejel kopijo gradbenega dovoljenja, oziroma ko je tožnikova pooblaščenka prvič vpogledala v spisno dokumentacijo. Sklicuje se tudi na drugi odstavek 47. člena Gradbenega zakona (GZ) in ugotavlja, da se je gradnja izvajala v neposredni bližini, zato je bila vidna že od 1. 6. 2020, kar izhaja iz gradbenih dnevnikov.

3.Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je ureditev obnove postopka v GZ specialna v razmerju do ZUP. Poudarja, da se rok za vložitev predloga za obnovo računa od začetka gradnje in ne od prijave začetka gradnje. Da je predlog vložil v tem roku, pa tožnik ni izkazal. Kot neutemeljen je zavrnil tudi pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave, ker tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila vročen odgovor investitorja.

2.V obrazložitvi se sklicuje na 263. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ugotavlja, da je bil tožnik z gradnjo oziroma gradbenim dovoljenjem seznanjen že julija 2020, ko je upravnik večstanovanjske stavbe, v kateri je etažni lastnik, prejel kopijo gradbenega dovoljenja, oziroma ko je tožnikova pooblaščenka prvič vpogledala v spisno dokumentacijo. Sklicuje se tudi na drugi odstavek 47. člena Gradbenega zakona (GZ) in ugotavlja, da se je gradnja izvajala v neposredni bližini, zato je bila vidna že od 1. 6. 2020, kar izhaja iz gradbenih dnevnikov.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je ureditev obnove postopka v GZ specialna v razmerju do ZUP. Poudarja, da se rok za vložitev predloga za obnovo računa od začetka gradnje in ne od prijave začetka gradnje. Da je predlog vložil v tem roku, pa tožnik ni izkazal. Kot neutemeljen je zavrnil tudi pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave, ker tožniku pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila vročen odgovor investitorja.

4.Tožnik v tožbi navaja, da gradbeno dovoljenje posega v njegove pravice, ki jih ima kot solastnik na v tožbi naštetih nepremičninah. Izpodbijanemu sklepu in drugostopenjski odločbi očita neobrazloženost. Pravočasnost predloga za obnovo postopka utemeljuje s trditvami, da je predlog vložil 11. 11. 2020, da se je z vsebino spisa seznanil 21. 10. 2020 in da do takrat investitor še ni prijavil pričetka gradnje. Dodaja, da njegova pooblaščenka pred tem v spis ni vpogledala na podlagi njegovega pooblastila, da ga upravnik ni seznanil z izdanim gradbenim dovoljenjem in da se zaradi službenih obveznosti ni mogel udeleževati zbora etažnih lastnikov. Prvostopenjskemu organu očita, da je odločitev sprejel na podlagi navedb in dokazov investitorja, v zvezi s katerimi mu ni bila omogočena izjava, niti te kršitve ni odpravil drugostopenjski organ. Prereka trditev, da se je gradnja začela že 1. 6. 2020 in se sklicuje na obvestilo o popolni zapori ceste v septembru 2020 zaradi gradnje II. faze zunanje ureditve objekta C. Trdi, da tudi v septembru 2020 investitor še ni začel z gradnjo parkirišč. Dodaja, da je bila navzven zaznavna gradnja dveh stanovanjskih blokov v neposredni bližini njegovega bloka in da ni mogel sklepati, da se je začela tudi gradnja novih parkirnih mest.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

4.Tožnik v tožbi navaja, da gradbeno dovoljenje posega v njegove pravice, ki jih ima kot solastnik na v tožbi naštetih nepremičninah. Izpodbijanemu sklepu in drugostopenjski odločbi očita neobrazloženost. Pravočasnost predloga za obnovo postopka utemeljuje s trditvami, da je predlog vložil 11. 11. 2020, da se je z vsebino spisa seznanil 21. 10. 2020 in da do takrat investitor še ni prijavil pričetka gradnje. Dodaja, da njegova pooblaščenka pred tem v spis ni vpogledala na podlagi njegovega pooblastila, da ga upravnik ni seznanil z izdanim gradbenim dovoljenjem in da se zaradi službenih obveznosti ni mogel udeleževati zbora etažnih lastnikov. Prvostopenjskemu organu očita, da je odločitev sprejel na podlagi navedb in dokazov investitorja, v zvezi s katerimi mu ni bila omogočena izjava, niti te kršitve ni odpravil drugostopenjski organ. Prereka trditev, da se je gradnja začela že 1. 6. 2020 in se sklicuje na obvestilo o popolni zapori ceste v septembru 2020 zaradi gradnje II. faze zunanje ureditve objekta C. Trdi, da tudi v septembru 2020 investitor še ni začel z gradnjo parkirišč. Dodaja, da je bila navzven zaznavna gradnja dveh stanovanjskih blokov v neposredni bližini njegovega bloka in da ni mogel sklepati, da se je začela tudi gradnja novih parkirnih mest.

6.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo uveljavlja, da tožba zoper izpodbijani sklep ni dopustna in da v tožbi ni navedena pasivno legitimirana stranka v skladu z Zakonom o upravnem sporu (ZUS-1). Trdi, da so neupoštevne vse navedbe in dokazni predlogi, ki jih tožnik ni uveljavljal že v pritožbi. Navaja, da prijava gradnje ni pomembna za presojo pravočasnosti predloga za obnovo, in vztraja, da se je gradnja začela 1. 6. 2020.

5.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis zadeve.

7.Pri svojih stališčih sta tožnik in stranka z interesom vztrajala tudi na naroku za glavno obravnavo.

6.Stranka z interesom v odgovoru na tožbo uveljavlja, da tožba zoper izpodbijani sklep ni dopustna in da v tožbi ni navedena pasivno legitimirana stranka v skladu z Zakonom o upravnem sporu (ZUS-1). Trdi, da so neupoštevne vse navedbe in dokazni predlogi, ki jih tožnik ni uveljavljal že v pritožbi. Navaja, da prijava gradnje ni pomembna za presojo pravočasnosti predloga za obnovo, in vztraja, da se je gradnja začela 1. 6. 2020.

Dokazni postopek

7.Pri svojih stališčih sta tožnik in stranka z interesom vztrajala tudi na naroku za glavno obravnavo.

8.Sodišče je izvedlo dokaz z vpogledom v upravni spis zadeve in v vse listine sodnega spisa.

Dokazni postopek

9.Dokazna predloga za zaslišanje strank in prič je zavrnilo kot pravno nerelevantna iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

8.Sodišče je izvedlo dokaz z vpogledom v upravni spis zadeve in v vse listine sodnega spisa.

K I. točki izreka

9.Dokazna predloga za zaslišanje strank in prič je zavrnilo kot pravno nerelevantna iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

10.Tožba je utemeljena.

11.Očitek stranke z interesom, da tožba v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep ni dopustna, ni utemeljen. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S sklepom, s katerim je bil tožnikov predlog za obnovo postopka zavržen, je bil ta postopek končan. O istem predlogu namreč ne teče noben drug postopek. Zato je tožba dopustna prav na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

K I. točki izreka

12.Tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom, da v tožbi ni navedena prava tožena stranka. Po določbi četrtega odstavka 17. člena ZUS-1 je toženec v upravnem sporu država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. V obravnavani zadevi je izpodbijani sklep izdala upravna enota, zato je kot toženec navedena pravilna stranka, to je Republika Slovenija. Ker je upravna enota zgolj teritorialni organ države, navedba, da je tožena stranka Republika Slovenija, Upravna enota D., ne vpliva na okoliščino, da je tožena pravilna stranka. Ali je tožnik kot zastopnika toženke navedel pravilno osebo, to je ministrstvo, ki je izdalo drugostopenjsko odločbo, s katero je bil postopek odločanja končan, pa za presojo o tem, ali je tožba vložena zoper pravega toženca, pa prav tako ni pomembno.

10.Tožba je utemeljena.

13.Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep, s katerim je bil kot prepozen zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka. Med strankami je tako sporna pravočasnost tega tožnikovega predloga.

11.Očitek stranke z interesom, da tožba v upravnem sporu zoper izpodbijani sklep ni dopustna, ni utemeljen. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. S sklepom, s katerim je bil tožnikov predlog za obnovo postopka zavržen, je bil ta postopek končan. O istem predlogu namreč ne teče noben drug postopek. Zato je tožba dopustna prav na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

14.Tožnik je obnovo postopka predlagal, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Za ta razlog GZ v drugem odstavku 47. člena določa, da zaradi njega po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka. Rok za obnovo postopka iz navedene specialne zakonske ureditve, ki omejuje predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, nadomešča rok, ki ga za obnovo postopka iz tega razloga določa 5. točka 263. člena ZUP.

12.Tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom, da v tožbi ni navedena prava tožena stranka. Po določbi četrtega odstavka 17. člena ZUS-1 je toženec v upravnem sporu država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. V obravnavani zadevi je izpodbijani sklep izdala upravna enota, zato je kot toženec navedena pravilna stranka, to je Republika Slovenija. Ker je upravna enota zgolj teritorialni organ države, navedba, da je tožena stranka Republika Slovenija, Upravna enota D., ne vpliva na okoliščino, da je tožena pravilna stranka. Ali je tožnik kot zastopnika toženke navedel pravilno osebo, to je ministrstvo, ki je izdalo drugostopenjsko odločbo, s katero je bil postopek odločanja končan, pa za presojo o tem, ali je tožba vložena zoper pravega toženca, pa prav tako ni pomembno.

Zato je za odločitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.

13.Predmet presoje v tem upravnem sporu je sklep, s katerim je bil kot prepozen zavržen tožnikov predlog za obnovo postopka. Med strankami je tako sporna pravočasnost tega tožnikovega predloga.

15.Izpodbijana odločitev se opira na ugotovitev, da se je gradnja začela 1. 6. 2020, kar naj bi izhajalo iz predloženih gradbenih dnevnikov izvajalca in odgovornega vodje del. Upravni organ tudi ugotavlja, da začetka gradnje tožnik ni mogel spregledati, saj naj bi se dela izvajala v neposredni bližini objektov C., kjer ima tožnik svoje prebivališče.

14.Tožnik je obnovo postopka predlagal, ker mu ni bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Za ta razlog GZ v drugem odstavku 47. člena določa, da zaradi njega po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka. Rok za obnovo postopka iz navedene specialne zakonske ureditve, ki omejuje predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, nadomešča rok, ki ga za obnovo postopka iz tega razloga določa 5. točka 263. člena ZUP. Zato je za odločitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.

16.V zvezi z navedenimi ugotovitvami tožnik v tožbi in prej tudi že v pritožbi (zato ni utemeljen ugovor stranke z interesom o nedovoljenih tožbenih novotah) uveljavlja dva ključna ugovora. Najprej uveljavlja, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker mu pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bila vročene listine, ki jih je v upravni spis predložila stranka z interesom (investitor) in na katere se upravni organ opira. Uveljavlja pa tudi, da upravni organ zmotno razlaga, kaj se šteje kot začetek gradnje, se sklicuje na 63. člen GZ in trdi, da vse do vložitve predloga za obnovo postopka stranka z interesom ni prijavila začetka gradnje.

15.Izpodbijana odločitev se opira na ugotovitev, da se je gradnja začela 1. 6. 2020, kar naj bi izhajalo iz predloženih gradbenih dnevnikov izvajalca in odgovornega vodje del. Upravni organ tudi ugotavlja, da začetka gradnje tožnik ni mogel spregledati, saj naj bi se dela izvajala v neposredni bližini objektov C., kjer ima tožnik svoje prebivališče.

17.Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke. To načelo

16.V zvezi z navedenimi ugotovitvami tožnik v tožbi in prej tudi že v pritožbi (zato ni utemeljen ugovor stranke z interesom o nedovoljenih tožbenih novotah) uveljavlja dva ključna ugovora. Najprej uveljavlja, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker mu pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bila vročene listine, ki jih je v upravni spis predložila stranka z interesom (investitor) in na katere se upravni organ opira. Uveljavlja pa tudi, da upravni organ zmotno razlaga, kaj se šteje kot začetek gradnje, se sklicuje na 63. člen GZ in trdi, da vse do vložitve predloga za obnovo postopka stranka z interesom ni prijavila začetka gradnje.

vsebuje dve bistveni zahtevi. Prva je v tem, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke).

17.Eno od temeljnih načel upravnega postopka je načelo zaslišanja stranke. To načelo vsebuje dve bistveni zahtevi. Prva je v tem, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi (kakršen je prav obravnavani primer, saj so interesi investitorja nasprotni interesom tožnika), pa mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom. Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi (kakršen je prav obravnavani primer, saj so interesi investitorja nasprotni interesom tožnika), pa mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom.

Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

18.Glede na navedeno upravni organ ni smel odločiti o predlogu za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, preden ni z njim seznanil investitorja, v korist katerega je dovoljenje izdano. V tem pogledu je upravni organ spoštoval pravila upravnega postopka, saj je investitorja seznanil s predlogom in mu omogočil izjavo. Vendar pa prav tako ni smel odločiti o predlogu, dokler ni z vsebinskim odgovorom investitorja in z dokazi, ki jih je ta predlagal, seznanil tožnika. Tega pa upravni organ ni storil, saj iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožniku vročil investitorjev odgovor z dne 26. 11. 2020 in priložene listinske dokaze. Tako je ravnal, kljub temu, da je svojo odločitev oprl prav na navedbe iz tega odgovora in na priložene dokaze. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

18.Glede na navedeno upravni organ ni smel odločiti o predlogu za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, preden ni z njim seznanil investitorja, v korist katerega je dovoljenje izdano. V tem pogledu je upravni organ spoštoval pravila upravnega postopka, saj je investitorja seznanil s predlogom in mu omogočil izjavo. Vendar pa prav tako ni smel odločiti o predlogu, dokler ni z vsebinskim odgovorom investitorja in z dokazi, ki jih je ta predlagal, seznanil tožnika. Tega pa upravni organ ni storil, saj iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožniku vročil investitorjev odgovor z dne 26. 11. 2020 in priložene listinske dokaze. Tako je ravnal, kljub temu, da je svojo odločitev oprl prav na navedbe iz tega odgovora in na priložene dokaze. S tem je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

19.Drugostopenjski organ kljub izrecnemu pritožbenemu ugovoru te kršitve ni odpravil, saj se je postavil na zmotno stališče, da ZUP ne predvideva vročitve odgovora na predlog za obnovo postopka predlagatelju obnove. Res je, da v poglavju, ki ureja obnovo postopka, to ni posebej določeno. Vendar pa mora upravni organ tudi v tem postopku smiselno uporabljati splošne določbe o vodenju upravnega postopka, zlasti pa tudi vsa temeljna načela, torej tudi načelo zaslišanja stranke. V situaciji, ko je upravni organ oprl odločitev na dejstva, za katera je izvedel na podlagi navedb in dokazov, ki jih je predložila stranka z nasprotnim interesom, je zato sklicevanje na možnost vpogleda v upravni spis na podlagi 82. člena ZUP pravno zgrešeno.

19.Drugostopenjski organ kljub izrecnemu pritožbenemu ugovoru te kršitve ni odpravil, saj se je postavil na zmotno stališče, da ZUP ne predvideva vročitve odgovora na predlog za obnovo postopka predlagatelju obnove. Res je, da v poglavju, ki ureja obnovo postopka, to ni posebej določeno. Vendar pa mora upravni organ tudi v tem postopku smiselno uporabljati splošne določbe o vodenju upravnega postopka, zlasti pa tudi vsa temeljna načela, torej tudi načelo zaslišanja stranke. V situaciji, ko je upravni organ oprl odločitev na dejstva, za katera je izvedel na podlagi navedb in dokazov, ki jih je predložila stranka z nasprotnim interesom, je zato sklicevanje na možnost vpogleda v upravni spis na podlagi 82. člena ZUP pravno zgrešeno.

20.Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je za začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje. Pojasnjuje, da omejitve uveljavljanja pravnega sredstva obnove gradbenega dovoljenja logično ni mogoče utemeljevati na nezakonitem začetku gradnje, torej na nezakonitem ravnanju investitorja, ki je imetnik posameznega gradbenega dovoljenja. Le po preteku dveh mesecev od zakonitega začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi določena oseba morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

20.Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je za začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje. Pojasnjuje, da omejitve uveljavljanja pravnega sredstva obnove gradbenega dovoljenja logično ni mogoče utemeljevati na nezakonitem začetku gradnje, torej na nezakonitem ravnanju investitorja, ki je imetnik posameznega gradbenega dovoljenja. Le po preteku dveh mesecev od zakonitega začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka izdaje gradbenega dovoljenja iz razloga, ker bi določena oseba morala biti udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

21.Kdaj je začetek gradnje zakonit, po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izhaja iz zakonsko predpisanih zahtev ravnanja investitorja, ki le ob svojem dejanskem uresničevanju utemeljujejo tudi dopustnost posega v ustavno pravico (potencialnih) stranskih udeležencev iz 22. člena Ustave. Tako je začetek gradnje v navedenem smislu zakonit, če je gradnja objekta, ki je utemeljena na izdanem dokončnem oziroma pravnomočnem gradbenem dovoljenju, zaznavna v zunanjem svetu, investitor pa je skladno z zakonom zakoličil objekt, prijavil začetek nameravane gradnje, začel gradnjo z izvajanjem takih gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, na podlagi katerih je tam prisotni tretji osebi lahko razvidno, da se je začela gradnja nepremičnine, ter najpozneje do začetka gradnje skladno s predpisi uredil in označil gradbišče z gradbiščno tablo z vsemi predpisanimi sestavinami in podatki. V navedeni sodbi in sklepu Vrhovno sodišče Republike Slovenije še poudarja, da je treba pomen in težo morebitnih pomanjkljivosti glede zakonitosti začetka gradnje presoditi v vsakem primeru posebej z vidika njihovega posega v pravni položaj tretje osebe, ki bi želela v postopku sodelovati kot stranski udeleženec.

21.Kdaj je začetek gradnje zakonit, po presoji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izhaja iz zakonsko predpisanih zahtev ravnanja investitorja, ki le ob svojem dejanskem uresničevanju utemeljujejo tudi dopustnost posega v ustavno pravico (potencialnih) stranskih udeležencev iz 22. člena Ustave. Tako je začetek gradnje v navedenem smislu zakonit, če je gradnja objekta, ki je utemeljena na izdanem dokončnem oziroma pravnomočnem gradbenem dovoljenju, zaznavna v zunanjem svetu, investitor pa je skladno z zakonom zakoličil objekt, prijavil začetek nameravane gradnje, začel gradnjo z izvajanjem takih gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, na podlagi katerih je tam prisotni tretji osebi lahko razvidno, da se je začela gradnja nepremičnine, ter najpozneje do začetka gradnje skladno s predpisi uredil in označil gradbišče z gradbiščno tablo z vsemi predpisanimi sestavinami in podatki. V navedeni sodbi in sklepu Vrhovno sodišče Republike Slovenije še poudarja, da je treba pomen in težo morebitnih pomanjkljivosti glede zakonitosti začetka gradnje presoditi v vsakem primeru posebej z vidika njihovega posega v pravni položaj tretje osebe, ki bi želela v postopku sodelovati kot stranski udeleženec.

22.Ker je upravni organ pri presoji, kdaj se je začela gradnja, izhajal zgolj iz okoliščin, ki naj bi kazale na to, kdaj naj bi se dejansko začela gradbena dela, ni pa preizkušal, ali gre v tem primeru tudi za zakoniti začetek gradnje, je tožba utemeljena tudi iz tega razloga.

22.Ker je upravni organ pri presoji, kdaj se je začela gradnja, izhajal zgolj iz okoliščin, ki naj bi kazale na to, kdaj naj bi se dejansko začela gradbena dela, ni pa preizkušal, ali gre v tem primeru tudi za zakoniti začetek gradnje, je tožba utemeljena tudi iz tega razloga.

23.Glede na navedeno je sodišče (ne da bi presojalo ostale tožbene ugovore) na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral upravni organ postopati v skladu z načelom zaslišanja stranke in v tem okviru tožniku vročiti odgovor stranke z interesom z vsemi prilogami ter mu omogočiti, da se o njem izjavi. Pri presoji pravočasnosti predloga za obnovo postopka pa bo moral upoštevati, da objektivni rok iz drugega odstavka 47. člena GZ teče od zakonitega začetka gradnje.

23.Glede na navedeno je sodišče (ne da bi presojalo ostale tožbene ugovore) na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral upravni organ postopati v skladu z načelom zaslišanja stranke in v tem okviru tožniku vročiti odgovor stranke z interesom z vsemi prilogami ter mu omogočiti, da se o njem izjavi. Pri presoji pravočasnosti predloga za obnovo postopka pa bo moral upoštevati, da objektivni rok iz drugega odstavka 47. člena GZ teče od zakonitega začetka gradnje.

K II. in III. točki izreka

K II. in III. točki izreka

24.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopala odvetnica, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške mu je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

24.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopala odvetnica, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške mu je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

25.Stranka z interesom v upravnem sporu ni uspela. Njen stroškovni zahtevek je sodišče zato zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

25.Stranka z interesom v upravnem sporu ni uspela. Njen stroškovni zahtevek je sodišče zato zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

-------------------------------

-------------------------------

Gl. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 14/2022.

To načelo se v bistvenem vsebinsko pokriva z načelom kontradiktornosti oziroma pravico do izjave strank, kot jo pozna pravdni postopek.

Prvi odstavek 9. člena ZUP.

Drugi odstavek 9. člena ZUP.

Tretji odstavek 9. člena ZUP.

Za bistveno kršitev pravil upravnega postopka se v vsakem primeru šteje, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Gradbeni zakon (2017) - GZ - člen 47

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.