Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.

Izrek

Pritožba oškodovanca kot tožilca P.O. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v ... je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno zahtevo za varstvo zakonitosti oškodovanca kot tožilca P.O. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec, ki v pritožbi ne navaja pritožbenega razloga, sklicuje pa se na določbe 25. člena Ustave Republike Slovenije, določbo 8. člena Deklaracije o človekovih pravicah in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in človekovih pravicah ter predlaga, da pritožbeno sodišče "upošteva pritožbene razloge ter dovoli nadaljevanje vloženega postopka za varstvo zakonitosti".

Pritožba ni utemeljena.

S sklicevanjem na citirane določbe Ustave in mednarodnih sporazumov, katerih podpisnik je tudi Republika Slovenija, pritožnik uveljavlja, da je vsakemu zagotovljena pravica do pravnega sredstva. Pravna sredstva, ki so dovoljena in zagotovljena, tako kot je navedeno v 25. členu Ustave Republike Slovenije, da je vsakemu zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločijo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, pa so potrebneje navedena in opredeljena v posamičnih zakonih o postopkih, v katerih so navedena različna pravna sredstva in tudi upravičenci do vložitev teh pravnih sredstev. Pravica do pravnega sredstva, ki je vsakemu zagotovljena na podlagi naše Ustave in o katerih govorijo tudi citirani mednarodni sporazumi, je tako v posameznem zakonu, tako tudi v Zakonu o kazenskem postopku, za posamezne faze postopka posebej določena in opredeljena. Zato tudi ni pritrditi pritožniku, da naj bi bil I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa upravičence za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v koliziji s 25. členom Ustave Republike Slovenije in ostalimi citiranimi sporazumi. Sodišče prve stopnje je tako pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima. Sodišče prve stopnje je zato pravilno, skladno z določbo II. odstavka 422. člena ZKP, ker oškodovanec kot tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, njegovo zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.

Pritožbeno sodišče je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotovilo, da razlogi, s katerimi pritožnik izpodbija sklep, niso podani, zato je njegovo pritožbo skladno z določbo III. odstavka 403. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.