Jedro

Sodišče odredi prekinitev postopka, če se je zoper stranko začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti.

Na podlagi določila 44. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki je prenehal veljati 15. 4. 2019, ko sta stopila v veljavo DZ in ZNP-1, je sodišče poslovno sposobnost odvzelo osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki je vplival na psihofizično stanje, niso bile sposobne skrbeti zase za svoje pravice in koristi.

V DZ in ZNP-1 instituta odvzem poslovne sposobnosti ni. Iz 295. člena prehodnih določb DZ pa sledi, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, za osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, pa se šteje, da imajo položaj otroka, ki je že dopolnil petnajst let, če pristojni organ ni odločil drugače. Z uveljavitvijo DZ in ZNP-1 v aprilu 2019 postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika odloča sodišče. Sodišče lahko že zaradi tega, ker mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj sposobnosti biti stranka in pravdno sposobnost kot procesni predpostavki, opravlja poizvedbe o izpolnjevanju le-teh. Na drugi strani pa so vsi državni organi, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, te podatke dolžni posredovati tudi sodišču, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prekinilo pravdni postopek zaradi plačila odškodnine na podlagi določila 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ker je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v teku nepravdni postopek za postavitev tožeče stranke pod skrbništvo (opr. št. N 000/2019).

2. Odločitev sodišča o prekinitvi pravdnega postopka z laično pritožbo izpodbija tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo dodeli v reševanje drugemu sodišču v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in neustaven, da grobo posega v temeljne človekove pravice, ker sodišče ni imelo pravne podlage za odločitev, kot jo je sprejelo, saj zoper tožečo stranko ne teče postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti. Tožnica ni duševna bolnica, zato potrebe po skrbništvu ni. Sodišče v Mariboru ni imelo pravice, da bi o uvedenem postopku obvestilo sodišče v Ljubljani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz določila 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sledi, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je zoper stranko začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti. Na podlagi določila 44. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki je prenehal veljati 15. 4. 2019, ko sta stopila v veljavo Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ) in Zakon o nepravdnem postopku-1 (v nadaljevanju ZNP-1), je sodišče poslovno sposobnost odvzelo osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki je vplival na psihofizično stanje, niso bile sposobne skrbeti zase za svoje pravice in koristi.

5. V DZ in ZNP-1 instituta odvzem poslovne sposobnosti ni. Iz 295. člena prehodnih določb DZ pa sledi, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, za osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, pa se šteje, da imajo položaj otroka, ki je že dopolnil petnajst let, če pristojni organ ni odločil drugače. 6. Z uveljavitvijo DZ in ZNP-1 v aprilu 2019 postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika odloča sodišče. 7. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v vpisnik Okrajnega sodišča v Mariboru z opr. št. N 000/2019 iz katerega sledi, da pred Okrajnim sodiščem v Mariboru po uradni dolžnosti poteka postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo od 1. 8. 2019 in da so bili v tej zadevi doslej opravljeni štirje naroki za glavno obravnavo, zato je nedvomno izpolnjen dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, ki sodišče zavezuje k odreditvi prekinitve postopka. Pritožbene navedbe, da tožnica ni duševna bolnica in da prekinitev pravdnega postopka ni v njenem interesu, so za odločitev o prekinitvi pravdnega postopka na podlagi določila 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP nepomembne. Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da nepravdni postopek teče in da je bilo sodišče v pravdnem postopku v skladu že z citiranim določilom zavezano k odreditvi prekinitve postopka.

8. Sodišče lahko že zaradi tega, ker mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj sposobnosti biti stranka in pravdno sposobnost kot procesni predpostavki, opravlja poizvedbe o izpolnjevanju le-teh. Na drugi strani pa so vsi državni organi, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, te podatke dolžni posredovati tudi sodišču, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov.

9. Na podlagi določila 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pritožnica je mnenja, da sodniki sodišč v Ljubljani ne morejo objektivno in nepristrano odločati v njeni zadevi, saj so odločitve sodnikov in predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani omajale njeno zaupanje v odločanje sodišča. Pristojnosti za določitev drugega sodišča v konkretnem primeru tako višje sodišče nima.

10. Pritožba ni utemeljena, zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP).