23. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 7. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 105/2004 z dne 15. 4. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.V kazenskem postopku, ki je tekel na podlagi obtožnega predloga pritožnika kot subsidiarnega tožilca (oškodovanca kot tožilca), je bila obdolženka na podlagi 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP) pravnomočno oproščena obtožbe kaznivega dejanja opustitve pomoči po 140. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – KZ). Zoper pravnomočno oprostilno sodbo je pritožnik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da mu je bila z odločitvijo Vrhovnega sodišča kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da ima oškodovanec kot tožilec pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, saj naj bi imel glede na določbo prvega odstavka 63. člena ZKP enake pravice kot državni tožilec. Pritožnik meni, da je določba prvega odstavka 421. člena ZKP jasna in da pravica državnega tožilca iz te določbe ni pravica, ki jo ima kot državni organ. Izpodbijana odločitev, ki pritožniku odvzema pravico vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, naj bi bila zato tako očitno napačna in s tem arbitrarna. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vložiti pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če pritožnik meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Po določbi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba. Pritožnik je v kazenskem postopku, ki se je končal z oprostilno sodbo, nastopal kot subsidiarni tožilec.

5.Po stališču Ustavnega sodišča zgolj to, da je bil pritožnik kot subsidiarni tožilec stranka v kazenskem postopku, še ne pomeni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo. Iz 22. člena Ustave namreč izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. Za tak položaj pa v primeru subsidiarnega tožilca ne gre. To, da ima oškodovanec v nekaterih primerih možnost prevzeti oziroma nadaljevati kazenski pregon zoper tistega, ki je s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, še ne pomeni, da ima tudi ustavno varovano pravico doseči kazensko obsodbo. S kazensko sodbo se namreč odloča o kazenski odgovornosti ali nedolžnosti domnevnega storilca kaznivega dejanja. Ne glede na izid kazenskega postopka se neposredno ne določa o materialnopravnem položaju ali pravicah upravičenega tožilca. Glede na to subsidiarnemu tožilcu zgolj s tem, da je bila obdolženka v kazenskem postopku pravnomočno oproščena obtožbe, ne more biti kršena nobena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. To pa ne pomeni, da subsidiarni tožilec ne uživa temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku. Povedano pomeni le, da jih ni mogoče uveljavljati z ustavno pritožbo. Enako je Ustavno sodišče odločilo tudi v sklepu št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/2001 in OdlUS X, 115).

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer