Jedro

Stranke in drugi udeleženci postopka morajo biti poučeni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili o tej pravici poučeni in kaj so glede tega izjavili. Opustitev takšnega zapisa pa predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj nepoznavanje jezika lahko vpliva na pravilnost sodne odločbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o dedovanju z dne 25.1.2000 ugotovilo obseg zapuščine po pok. A.Č., odločilo, da so zakoniti dediči drugega dednega reda A.V., M.K. in G.S. ter v nadaljevanju sklepa povzelo dedni dogovor dedičev o delitvi zapuščine. Zoper sklep se je po pooblščencih pritožila dedinja G.S., ki v pritožbi navaja, da se s sklepom prvostopenjskega sodišča ne strinja in sicer glede tega, da poleg nje dedujejo še otroci pokojnega M. V., s katerim naj bi zapustnica živela v izvenzakonski skupnosti. Navaja, da je ni nihče vprašal, ali tako skupnost priznava, če pa je bila dejansko kaj takega vprašana, potem ni razumela pomena vprašanja. Slovenskega jezika ne razume, sodišče pa ji ni omogočilo razumevanja postopka, ker ni bil na nobeni obravnavi prisoten sodno zapriseženi tolmač. Tudi ji ni znano, da bi sklenila z ostalima dedičema kakršenkoli dedni dogovor. Navaja še, da ji sklep o dedovanju ni bil pravilno vročen. Pritožba je utemeljena. V obravnavani zadevi je bil pritožnici sklep o dedovanju vročen po pooblaščencu za sprejemanje pisanj. Po stališču Vrhovnega sodišča, ki ga je zavzelo v revizijski odločbi z dne 19.11.2002 opr.št. II Ips 482/2002, vročitev pisanj pooblaščencu za sprejemanje pisanj nima procesnih učinkov vročitve stranki. Zato začne teči rok za vlaganje sredstev zoper sodne odločbe, ki so bile stranki vročene po pooblaščencu za sprejemanje pisanj, šele z dnem, ko je bila stranki tako vročena odločba dostavljena. V obravnavanem primeru je bilo to 29.9.2000 in je zato dne 13.10.2000 vložena pritožba zoper sklep o dedovanju pravočasna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dedinje, ki jo je pred tem sklepom z dne 19.6.2001 opr.št. I Cp 1220/2000 zavrglo kot prepozno, pri ponovnem obravnavanju zadeve presojalo vsebinsko. Pri taki presoji pa je prišlo do zaključka, da je pritožba utemeljena. V zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka, če z Zakonom o dedovanju (ZD) ni določeno drugače (163. čl. ZD). 102. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pa zagotavlja strankam, da smejo v postopkih in ob drugih ustnih procesnih dejanjih pred sodiščem uporabljati svoj jezik. Če ne razumejo jezika, v katerem teče postopek, se jim zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku. Stranke in drugi udeležnci morajo biti poučeni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču, pravici do prevajanja pa se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili. Postopek prevajajo tolmači. V obravnavanem primeru je s pritožnico na narok dne 17.6.1999 in narok dne 10.1.2000 prišel A.K., ki je sodišču pojasnil, da se je z dedinjo dogovoril, da ji bo tolmačil potek obravnave. Ne izhaja pa iz zapisnika nobenega od teh narokov, da bi sodišče pritožnico poučilo o tem, da ima pravico spremljati ustni postopek v svojem jeziku po tolmaču, kot tudi ne, kaj je glede tega izjavila. Oboje pa 102. čl. ZPP izrecno predpisuje. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bil A.K. tolmač v smislu 3. odst. 102. čl. ZPP oziroma Pravilnika o sodnih tolmačih, zato njegovo (zasebno) prevajanje pritožnici ni mogoče razlagati kot prevajanje po sodnem tolmaču, lahko pa bi šlo za odpoved dedinje pravici do takšnega prevajanja. Vendar pa sodišče (glede na vsebino zapisnikov) ni pritožnice opozorilo do pravice spremljati narok po sodnem tolmaču in ni zapisalo izjave pritožnice v zvezi s tem, zato je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. V konkretnem primeru to relativno kršitev pritožnica v pritožbi izrecno izpostavlja, po oceni pritožbenega sodišča pa ima nepoznavanje jezika v konkretnem primeru nedvomno lahko vpliv na pravilnost sodne odločbe. Pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP).