Jedro

Z vročitvijo sklepa o začasni odredbi v zavarovanje denarne terjatve dolžnikovemu dolžniku upnik na dolžnikovi terjatvi in vrednostnih papirjih, s katerimi bi moral dolžniku njegov dolžnik poplačati njegovo terjatev, ni pridobil ločitvene pravice, zato je z dnem začetka postopka prisilne poravnave postopek za izdajo začasne odredbe prekinjen in sodišče nato ne sme opravljati nobenih procesnih dejanj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo začasno odredbo, s katero je v zavarovanje upnikove denarne terjatve prepovedalo dolžnikovemu dolžniku Republiki Sloveniji, Ministrstvu za finance in njegovemu pooblaščencu Banki Slovenije izplačati dolžniku njegovo terjatev in mu izročiti vrednostne papirje iz 4. člena Zakona o odkupu terjatev do Iraka, Kube in Ljudske republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena (Ur. l. RS št. 55/92), dolžniku pa izterjati to terjatev in z njo razpolagati, vse do pravnomočnosti sodne odločbe o izterjavi te terjatve.

Dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi je zavrnilo, hkrati pa zavrglo njegov predlog za odlog izvršbe.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP ter predlagal njegovo razveljavitev. Med drugim trdi tudi to, da z dnem začetka postopka prisilne poravnave zoper njega ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje, če pa taka izvršba že teče, je treba postopek prekiniti (1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL), kar ne velja le za izločitvene upnike in tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave (3. odst. 36. člena ZPPSL). Ker upnik v tem postopku ni dobil ločitvene pravice, bi moralo sodišče prve stopnje postopek prekiniti.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnik je v pritožbi popolnoma pravilno citiral določbe 36. člena ZPPSL. Glede na te določbe je treba za odločitev o vprašanju, ali bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je bil z dnem začetka postopka prisilne poravnave (nesporno 16.5.1994) izvršilni postopek s postopkom za izdajo začasne odredbe vred prekinjen (zaradi česar nato po 2. odst. 214. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP ne bi smelo opravljati nobenih procesnih dejanj) ali ne, odgovoriti na vprašanje, ali je upnik v tem postopku prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave zoper dolžnika pridobil ločitveno pravico.

Ločitvene pravice so definirane v 3. odst. 10. člena ZPPSL. To so pravice do posebnega poplačila iz določenih stvari oziroma dolžnikovega premoženja, kot so zastavna pravica, pravica poplačila, pravica retencije in druge ločitvene pravice. Nobenega dvoma ni, da o retencijski pravici v obravnavanem primeru ne more biti govora.

Zastavne pravice na dolžnikovi terjatvi ali vrednostnih papirjih, ki mu jih mora izročiti njegov dolžnik, upnik ni mogel pridobiti, ker 2. odst. 266. člena ZIP izrecno predpisuje, da se z začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve ne pridobi zastavna pravica. Tudi prednostne pravice poplačila upnik z začasno odredbo ni pridobil. Prednostno pravico poplačila ima namreč samo tisti, ki mu materialno pravo tako pravico daje. Upniku po začasni odredbi zakon o izvršilnem postopku take pravice ne daje in tudi ne izvzema iz izvršbe predmetov ali premoženja dolžnika, na katero se nanaša začasna odredba.

Prednostna pravica poplačila je praviloma celo močnejša od zastavne pravice in tudi iz tega razloga ni mogoče zagovarjati stališča, da bi bila z začasno odredbo lahko pridobljena taka pravica, če pa niti zastavna pravica z njo ne nastane. Tudi kakšna druga ločitvena pravica z začasno odredbo ni mogla biti pridobljena. Izvršba za izterjavo denarne terjatve na dolžnikovo terjatev (denarno ali na izročitev premične stvari, med katere spadajo tudi vrednostni papirji) se namreč opravi z rubežem, s katerim se na zarubljenih stvareh pridobi zastavna pravica (primerjaj zlasti določbe 94. člena, 2. in 3. odst. 96. člena, 97. člena ter 132. člena ZIP). Te določbe pa za začasno odredbo ne veljajo, ker v postopku z začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve ni rubeža (glej določbo 1. odst. 266. člena ZIP), na predmetih začasne odredbe pa ni pridobljena zastavna pravica (2. odst. 266. člena ZIP). Kakšne druge pravice do posebnega poplačila pa ZIP ne predpisuje.

Sklep o začasni odredbi je bil v tem postopku izdan dne 11.3.1993, sklep o izvršbi pa 12.3.1993, torej pred začetkom postopka prisilne poravnave zoper dolžnika. Zato je bilo zoper njega še mogoče dovoliti izvršbo v poplačilo in v zavarovanje. Vendar pa je bil med postopkom dne 16.5.1994 zoper dolžnika začet postopek prisilne poravnave, kar ima po sili zakona za posledico prekinitev postopka po 2. odst. 36. člena ZPPSL, glede na to, da upnik nima statusa ločitvenega upnika, kot je razloženo v prejšnjem odstavku te obrazložitve. Med prekinitvijo postopka sodišče prve stopnje ne bi smelo opravljati nobenih procesnih dejanj (2. odst. 214. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP), torej tudi ne izdati napadenega sklepa. Kršitev navedene zakonske določbe je torej vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa, zato je to relativna bistvena kršitev določb postopka po 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP, ki jo dolžnik s pritožbo uveljavlja. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP pritožbi ugodilo, napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

O stroških pritožbenega postopka, ki jih je priglasil dolžnik, bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).