Jedro

Vložitev izbrisne tožbe se zaznamuje v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi tožbe predlagatelja z dne 28.12.2009 pri nepremičnini, parc. št. 1056/5, vpisani v vl. št. 614, k.o. K. dovolilo zaznambo spora zaradi ugotovitve neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v korist predlagatelja Z.F., s.p. Zoper navedeno odločitev se udeleženci Š.L., R.H.L., B.D. in Z.V. po svojem pooblaščencu pravočasno pritožujejo, uveljavljajo vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagajo, da predlagano zaznambo spora zavrne in hkrati dovoli izbris opravljenih vpisov, predlagatelja pa obremeni s stroški postopka. Menijo, da je sklep nepravilen in nezakonit že iz razloga, ker predlagatelj kot samostojni podjetnik sploh ne more biti vpisan v zemljiško knjigo oz. biti imetnik pravic v skladu s 24. in 25. členom ZZK-1. To so namreč lahko le fizične ali pravne osebe. Pritožniki ob tem citirajo dopustne vrste zaznambe spora, kot izhajajo iz 1. odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in poudarjajo, da predložena tožba ne predstavlja nobeno od teh vrst spora, zato ni bilo zakonite podlage za dovolitev spornega vpisa.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki v odgovoru na pritožbo le-to ocenjuje kot neutemeljeno in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Na osnovi 5. točke 22. člena ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oz. drugo procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oz. spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega spora vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne kateri koli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnik.

V obravnavani zadevi gre za zaznambo spora z zahtevkom na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Torej gre za izbrisno tožbo, ki jo ZZK-1 ureja v določbah 243. do 245. člena. Pri tem pa določba člena 245 ZZK-1 izrecno določa, da se vložitev izbrisne tožbe zaznamuje v zemljiški knjigi, za to zaznambo pa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi spora. Torej gre za specifično določbo zakona (1. odstavek 245. člena ZZK-1), ki daje nedvoumno podlago za sporni vpis zaznambe spora in se tako izkaže odločitev sodišča prve stopnje za pravilno, čeprav jo je temeljilo na napačni materialnopravni podlagi člena 79 ZZK-1. Vsled navedenega so tudi neupoštevne pritožbene navedbe, ki merijo na zatrjevanje, da sporni vpis nima dejanske podlage citirani določbi člena 79 ZZK-1, kar je sicer res, vendar pa ima vpisana zaznamba spora materialno podlago v že navedeni določbi 245. člena ZZK-1. Pri tem gre pritožnikom le pojasniti, da pa je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka stvar pravdnega postopka, ne pa presoje v zemljiškoknjižnem postopku, ker se ugotavljajo le formalni razlogi za predlagani vpis. V kolikor pa pritožniki grajajo, da predlagatelj kot samostojni podjetnik ne more biti imetnik pravic v zemljiškoknjižnem postopku, pa gre pojasniti, da je samostojni podjetnik posameznik zgolj fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (7. točka 3. odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD), in je tako nedvomno imetnik pravic v smislu določbe 24. člena ZZK-1. Upoštevajoč navedeno, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaznambo spora dovolilo, materialnopravno pravilna, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato pritožbo nasprotnih udeležencev kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.