Jedro

Materialni stroški se v skladu z določbo 3. odstavka 45. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Izvedenka pri priglasitvi nagrade ni navedla, kateri materialni stroški v zvezi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja so ji nastali in v kakšni višini. Ker za dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenka ni izkazala nobenih posebnih ali izjemnih materialnih stroškov, ki jih je mogoče uvrstiti v postavko „ostali materialni stroški“ iz tretjega odstavka 45. člena Pravilnika (med katere sodijo stroški za tisk, papir, poštnino ipd.), so materialni stroški ustrezno ovrednoteni v višini 5 % od nagrade, zato je pritožbeno sodišče te stroške znižalo do te višine.

Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, zato strošek dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se: - v I. točki izreka stroški za opravljeno dopolnitev izvedenskega mnenja znižajo na znesek 1.014,30 EUR, - v II. točki izreka DDV zniža na znesek 223,15 EUR, - v III. točki izreka skupni znesek priznanih stroškov in DDV zniža na znesek 1.237,45 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v višini 6,60 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za opravljeno dopolnitev izvedenskega mnenja Univerzi A., B. fakulteti, Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja, priznalo strošek za opravljeno dopolnitev izvedenskega mnenja v višini 1.110,90 EUR (I. točka izreka) in na priznano nagrado obračun in plačilo 22 % DDV v znesku 244,40 EUR (II. točka izreka). Odločilo je, da se strošek izdelave dopolnitve izvedenskega mnenja v skupnem znesku 1.355,30 EUR v roku 30 dni nakaže na račun izvedenke iz sredstev odobrene brezplačne pravne pomoči (III. točka izreka) in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep vlaga tožnik pravočasno pritožbo in ga izpodbija v I., II. in III. točki izreka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v navedenih točkah razveljavi ter toženi stranki naloži, da tožniku povrne stroške pritožbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje neupravičeno priznalo vsakemu posameznemu izvedencu 230,00 EUR za izdelavo izvedenskega mnenja, saj iz njega ni razvidno, kateri izmed treh izvedencev je odgovoril na posamezno vprašanje v mnenju. Dalje je iz dopolnitve izvedenskega mnenja razvidno, da so trije izvedenci podajali skupne in usklajene odgovore in so tako trije izvedenci skupno podali odgovore na vsega enajst vprašanj, pri čemer je večina od teh identična oziroma le kratek povzetek že izdelanih odgovorov v prvotno izdelanem izvedenskem mnenju. Meni, da tudi iz dopolnitve mnenja ni mogoče razbrati konkretnega odgovora niti na eno samo s strani sodišča zastavljeno vprašanje in da izvedenski organ odgovarja sodišču na način, da je v določenih točkah možno več odgovorov oziroma dopustnih možnosti, končno odločitev pa prepušča sodišču, kar je nesprejemljivo. Ker po mnenju tožnika Komisija za fakultetna izvedenska mnenja dela ni opravila v skladu s pravili stroke in v skladu z zahtevami sodišča, ni upravičena prejeti nagrado za izdelavo izjemno zahtevne dopolnitve izvedenskega mnenja. Po prepričanju tožnika je izvedenski organ upravičen le do enotne nagrade za izdelano izvedensko mnenje v skupnem znesku 230,00 EUR, nikakor pa do nagrade v tej višini in upravičen vsak posamezni izvedenec, ki sodeluje v komisiji. Navaja, da je sodišče izvedenskemu organu priznalo kar za 144,90 EUR (brez DDV) materialnih stroškov oziroma največ 15 %, kolikor je dopustno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 in nadaljnji, v nadaljevanju: Pravilnik), čeprav pri podaji pisne dopolnitve ni bilo potrebnih nobenih analiz, cenitev, meritev in podobnega. Ker dopolnitev izvedenskega mnenja obsega šest listov, meni, da je izvedenskemu organu lahko nastal le strošek s papirjem in tiskanjem, zato so materialni stroški v višini 144,90 EUR odmerjeni nesorazmerno visoko. Navaja, da je napačno tudi sklepanje sodišča, da mora stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, plačati stroške, nastale z izvedbo, saj je izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja poleg tožeče stranke predlagala tudi tožena stranka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je Univerzi A., B. fakulteti, Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja (v nadaljevanju: izvedenka) priznalo vse priglašene stroške za opravljeno dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 24. 3. 2016 v skupni višini 1.355,30 EUR.

6. Tožnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje priznalo izvedenki previsoke materialne stroške po 45. členu Pravilnika. Materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom so opredeljeni v prvem odstavku 45. člena Pravilnika kot materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja (za obračun katerih mora izvedenec predložiti vsaj eno ponudbo družbe ali zavoda, ki opravlja te storitve, ali drugo dokazilo o ustreznosti obračuna), v 3. odstavku istega člena pa je opredeljena nagrada za ostale materialne stroške v višini največ 15 % od odmerjene nagrade. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da bi morala izvedenka predložiti dokazila o ustreznosti obračuna nagrade za materialne stroške, saj je izvedenka priglasila materialne stroške po tretjem in ne po 1. odstavku 45. člena Pravilnika. Vendar pa tožnik utemeljeno nasprotuje višini priznane nagrade iz naslova odmerjenih materialnih stroškov. Ti se v skladu z določbo 3. odstavka 45. člena Pravilnika ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade, kar je v predmetni zadevi znašalo 144,90 EUR, pri čemer izvedenka pri priglasitve nagrade ni navedla, kateri materialni stroški v zvezi z dopolnitvijo izvedenskega mnenja so ji nastali in v kakšni višini. Glede na to, da za dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenka ni izkazala nobenih posebnih ali izjemnih materialnih stroškov, ki jih je mogoče uvrstiti v postavko „ostali materialni stroški“ iz tretjega odstavka 45. člena Pravilnika (med katere sodijo stroški za tisk, papir, poštnino ipd.), so po oceni pritožbenega sodišča materialni stroški ustrezno ovrednoteni v višini 5 % od nagrade v skupnem znesku 48,30 EUR.

7. Neutemeljeno pa se pritožba zavzema za to, da bi se pri odmeri stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja v predmetni zadevi moralo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo to mnenje v veliki meri povzeto že iz izdelanega izvedenskega mnenja z dne 22. 6. 2015. Dejstvo, da isti izvedenec podobno odgovarja na zastavljena vprašanja, kot je podal odgovor že v osnovnem izvedenskem mnenju, ne vpliva na nastanek stroška za študij spisa ter na vprašanje zahtevnosti izvedenskega mnenja. Vsebina zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja, od katerega je odvisna višina nagrade za njegovo izdelavo, je v skladu z drugim odstavkom 51. člena Pravilnika odvisna od dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Kot izjemno zahtevna sodišče ocenjuje najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, kot npr. treba odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature itd. Upoštevajoč zastavljeno nalogo in čas, ki ga je za izdelavo izvedenskega mnenja imela izvedenka na voljo, ter predvsem izredno kompleksnost in zapletenost zadeve, v kateri je bilo treba odgovoriti na veliko zahtevnih strokovnih vprašanj (enajst), je zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo za izdelavo dopolnitve izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen. Pravilen pa je tudi materialnopraven zaključek sodišča prve stopnje, da vsakemu izvedencu za opravljeno dopolnitev izvedenskega mnenja pri Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pripada nagrada za opravljeno delo skladno s tarifo za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela po Pravilniku.

8. Glede na to, da je izvedbo dokaza z imenovanjem izvedenca predlagal tožnik, je sodišče prve stopnje tudi stroške za dopolnitev izdelave izvedenskega mnenja naložilo tožniku. Prvi odstavek 153. člena ZPP določa, da mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo tega dokaza. Po tem pravilu torej stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala. Dejstvo, da je imela pripombe na izvedensko mnenje poleg tožnika tudi tožena stranka, zaradi česar je izvedenec po nalogu sodišču izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja, ne more spremeniti citiranega stroškovnega pravila. Izdelava pisnega mnenja, njegove dopolnitve zaradi pripomb strank, kot tudi zaslišanje izvedenca je enoten dokaz, kar pomeni, da tudi strošek dopolnitve izvedenskega mnenja bremeni tisto stranko, ki je predlagala dokazovanje z izvedencem. Iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP namreč izhaja povezanost ustnega in pisnega mnenja izvedenca kot enotnega dokaza, kot tudi pooblastilo sodišču, da samo presodi, v kakšni obliki bo izvedlo dokaz z izvedencem.

9. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je izvedenki treba priznati strošek za študij spisa po 4. točki 1. odstavka 48. člena Pravilnika v skupnem znesku 276,00 EUR (3 x 92,00 EUR), strošek za pisno izdelavo izjemno zahtevne dopolnitve mnenja v skupni višini 690,00 EUR (3 x 230,00 EUR) in 5 % materialne stroške v višini 48,30 EUR, kar skupaj znaša 1.014,30 EUR. Temu je treba prišteti še 22 % DDV v višini 223,15 EUR. Skupni priznani strošek nagrade izvedenke je tako 1.237,45 EUR. Glede na to je bilo potrebno izpodbijani sklep ob pravilni uporabi materialnega prava delno spremeniti tako, da se priznani stroški izvedenke znižajo na navedeni znesek (5. točka 358. člena v povezavi s 3. točko 365. člena ZPP).

10. V ostalem pritožba ni utemeljena, saj niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo pritožbo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v povezavi z 2. točko 365. člena ZPP).

11. Tožnik je s pritožbo delno uspel, zato mu mora tožena stranka v skladu z določbo 154. člena ZPP povrniti pritožbene stroške glede na dosežen uspeh v deležu 9 %. Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo nagrado za pritožbo zoper sklep po tarifni št. 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/08 in naslednji) v višini 50,00 EUR, materialne stroške po tarifni št. 6002 ZOdvT v višini 10,00 EUR in 22 % DDV po tarifni št. 2007 ZOdvT v višini 13,20 EUR, kar skupaj znaša 73,20 EUR. Tožena stranka je tako dolžna glede na uspeh tožnika s pritožbo (9 %) povrniti 6,60 EUR pritožbenih stroškov, kakor izhaja iz izreka tega sklepa.