Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Psp 97/2012

ECLI:SI:VDSS:2012:PSP.97.2012 Oddelek za socialne spore

začasna zadržanost od dela zdravstvena komisija ugotovitev za nazaj
Višje delovno in socialno sodišče
12. marec 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zdravstvena komisija lahko sicer odloči v nasprotju s sklepom imenovanega zdravnika, da so podani razlogi za začasno zadržanost od dela. Takšna odločitev praviloma velja za naprej, razen če zdravstvena komisija določi, kdaj je zadržanost od dela nastopila. Te določbe (o ugotavljanju začasne zadržanosti od dela na nazaj) pa ni mogoče uporabiti brez obstoja razlogov, ob katerih lahko osebni zdravnik (ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija) oceni začasno zadržanost od dela zavarovanca za nazaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbe so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 9. 2011. Obenem je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da bi sodišče prve stopnje zaradi pravilne uporabe materialnega prava moralo ugotoviti, da je postal sklep imenovanega zdravnika z dne 28. 6. 2011, s katerim je bil zavržen predlog osebnega zdravnika za podaljšanje bolniškega staleža, pravnomočen. V mesecu juliju 2011 torej ni potekal noben postopek ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo zavarovanca, niti na podlagi predloga osebnega zdravnika, niti na podlagi predloga samega zavarovanca. Šele v začetku avgusta je imenovani zdravnik v ponovnem postopku z odločbo z dne 5. 8. 2011 odločil, da se zahtevku zavarovanca ne ugodi. Zoper to odločbo je zavarovanec vložil pritožbo, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo. Retrogradno obravnavanje bolniškega staleža oz. ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo je opredeljeno v 232. členu Pravil. Citirani člen med drugim določa, da osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika, oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost, daljšo od treh dni. Tožeča stranka je na to dejstvo opozorila že v tožbi, vendar se sodišče do teh navedb ni opredelilo niti ni utemeljilo, zakaj citirane določbe Pravil ni uporabilo pri odločanju. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče je odločitev utemeljilo z določbo 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 30/2003 – prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju: Pravila). Z uporabo citirane določbe pa je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Res je, da zdravstvena komisija po citiranem členu Pravil lahko sama določi, kdaj je za zadržanost od dela nastopila, vendar ne preko časovnih meja, ki jih določa 232. člen Pravil. Utemeljeni primeri, ko zavarovanec ni mogel do osebnega zdravnika, oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, po navedenem členu vežejo namreč tako imenovanega zdravnika kot tudi zdravstveno komisijo. Ob pravilni uporabi določb Pravil bi sodišče moralo ugotoviti, da zavarovanec ni nikoli zatrjeval utemeljenih razlogov, da v mesecu juliju ni mogel do osebnega zdravnika, oz. da mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Zato bi morala tožena stranka z dokončno odločbo z dne 15. 9. 2011 njegovo pritožbo zavrniti. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta pa ima vedno za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe skladno z določbo 354. člena ZPP.

Pravno odločilna dejstva se nanašajo na pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe št. ... z dne 15. 9. 2011 v procesnem in materialnem smislu, torej glede zakonitosti postopanja in o podlagi ter razlogih za ugotovitev začasne nezmožnosti za nazaj.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je imenovani zdravnik tožene stranke z odločbo z dne 20. 6. 2011 odločil, da je zavarovanec I.T. od 11. 6. 2011 do 30. 6. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu in od 1. 7. 2011 zmožen za delo. Iz obrazložitve izhaja, da je bil prvi dan zavarovančeve začasne zadržanosti od dela 15. 4. 2010, da je zavarovanec zdravstveni tehnik, zaposlen pri tožeči stranki. Imenovani zdravnik toženca je nato 28. 6. 2011 izdal sklep, da se predlog osebnega zdravnika z dne 27. 6. 2011, da je tožnik začasno nezmožen za delo tudi od 1. 7. 2011 dalje, zavrže. Nadalje je iz listin v spisu ugotovilo, da je imenovani zdravnik toženca z odločbo z dne 5. 8. 2011 odločil, da se zahtevku zavarovanca ne odobri. Z dokončno odločbo z dne 15. 9. 2011 pa je zdravstvena komisija toženca odločbo imenovanega zdravnika z dne 5. 8. 2011 spremenila tako, da je odločila, da je tožnik od 11. 6. 2011 do 30. 9. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu. Zoper citirano dokončno odločbo je tožeča stranka vložila tožbo, ker se izrecno ni strinjala, da je zdravstvena komisija pri zavarovancu ugotovila začasno nezmožnost za nazaj, pri čemer sami ugotovitvi, da zavarovanec I.T. začasno za delo ni bil zmožen, ni ugovarjala oz. je na prvem naroku izrecno poudarila, da te ugotovitve ne izpodbija.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo 241. člena Pravil, ki določa, da zdravstvena komisija lahko odloči v nasprotju s sklepom imenovanega zdravnika, da so podani razlogi za zadržanost od dela in da takšne ugotovitve praviloma veljajo za naprej, razen če zdravstvena komisija določi, kdaj je zadržanost od dela nastopila.

Vendar pa po stališču pritožbenega sodišča, te določbe ni mogoče uporabiti mimo določbe 232. člena Pravil (ali katerekoli druge določbe, odvisno za kakšen postopek gre), še zlasti, ker je na to določbo tožeča stranka izrecno opozarjala in nato, da zavarovanec v mesecu juliju ni obiskal osebnega zdravnika.

V 232. členu Pravil je določeno, da zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni zavarovančevo začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če osebni zdravnik zaradi praznikov ni bil dosegljiv v tem času. Če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini, in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija oceni odsotnost, daljšo od treh dni.

Okoliščin, zakaj je zdravstvena komisija o zavarovančevi začasni nezmožnosti za delo odločila za nazaj za obdobje daljše od treh dni (in že pred tem imenovani zdravnik tudi za čas od 11. 6. 2011), pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo in se tudi do vprašanj glede izpolnjevanja pogojev iz 232. člena Pravil, ni opredelilo. To pa so tista odločilna dejstva, ki se nanašajo na bistvo spora.

Za postopek in njegovo pravilnost ni odločilno, kako bi toženec moral postopati v primeru, ko je dne 27. 6. prejel predlog osebnega zdravnika za podaljšanje bolniškega staleža in ga zavrgel, ampak kako je postopal in kakšne posledice ima lahko njegovo postopanje za nadaljnje postopke. Pritožba ima namreč prav, da je sklep imenovanega zdravnika z dne 28. 6. 2011 pravnomočen. Enako vprašanje glede pravnomočnosti pa se postavlja tudi za odločbo št. … z dne 20. 6. 2011, s katero je imenovani zdravnik odločil, da je zavarovanec I.T. od 11. 6. 2011 do 30. 6. 2011 začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu, od 1. 7. 2011 dalje pa je zmožen za delo.

Če gre za pravnomočno ugotovljena dejstva, je nanje vezan tako toženec, kot sodišče. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje z zaslišanjem tožnika, njegove osebne zdravnice ter predsednice ali članice zdravstvene komisije, ki je izdala izpodbijano odločbo z dne 15. 9. 2011, razčistilo, kako je potekal postopek v zvezi z ugotovljeno začasno nezmožnostjo za delo, za kakšen postopek je šlo v obravnavanem primeru in na kakšni pravni podlagi se je začel. Nadalje bo razčistilo, iz katerih razlogov je zdravstvena komisija za zavarovanca začasno nezmožnost za delo ugotovila za nazaj in kolikor je šlo za reden postopek, ali so pri zavarovancu obstojali kateri izmed razlogov, navedeni v 232. členu Pravil ter kot kakšen dokaz in kako je bilo v postopku obravnavano mnenje specialista medicine dela, prometa in športa z dne 20. 6. 2011, ki ga sodišče ocenjuje kot osnovo za podano mnenje zdravstvene komisije. V kolikor bo ugotovilo, da so bili za takšno postopanje izpolnjeni pogoji in da je šlo za zakonito postopanje, bo presodilo še pravilnost odločitve z izpodbijano odločbo z dne 15. 9. 2011, v povezavi z odločbo z dne 20. 6. 2011 ter sklepom z dne 28. 6. 2011, na katerega se pritožba izrecno sklicuje. V primeru, da pa bo ugotovilo, da ni šlo za zakonito postopanje, pa bo dokazno ocenilo pomen in posledice takšnega postopanja pristojnih organov za zavarovanca I.T. pri uveljavljanju pravic zdravstvenega zavarovanja in ali so lahko tudi negativne.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo po dopolnjenem dokaznem postopku ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe in odločilo o tožbenem zahtevku tožeče stranke. V ponovljenem postopku pa bo sodišče prve stopnje odločilo tudi o stroških pritožbe, ker je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP odločilo, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia