Obdelava osebnih podatkov iz zemljiške knjige

Datum

15.11.2023

Številka

07121-1/2023/1425

Kategorije

GURS, Pridobivanje OP iz zbirk

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje glede obdelave osebnih podatkov, ki so javno dostopni v zemljiški knjigi. Zanima vas naše stališče o ustrezni pravni podlagi za pridobivanje in posredovanje podatkov o imenu, priimku, rojstnem datumu in naslovu iz zemljiške knjige, do katerih ima omejen dostop registriran uporabnik (fizična oseba), ki jih pridobi ter posreduje stranki v okviru opravljanja svojega dela (zaposlen je pri pravni osebi). Sklicujete se na mnenje IP št. 07121-1/2020/742 z dne 27. 4. 2020, ki se nanaša na neomejeno pridobivanje podatkov s strani projektantov. V vašem primeru bi šlo za občasne vpoglede, prenose PDF datotek na službeni računalnik in posredovanje pridobljenih podatkov strankam pravne osebe v okviru pravnega svetovanja.

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri presoji kakršnekoli nadaljnje obdelave javno dostopnih podatkov (npr. iz zemljiške knjige) je treba upoštevati 86. člen ZVOP-2, ki določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Mnenje na katerega se sklicujete, odgovarja na vprašanje, ali bi lahko projektanti pridobivali podatke s strani GURS oz. zemljiške knjige brez omejitev, ki so določene v Zakonu o zemljiški knjigi. V zvezi z vašim vprašanjem vam predlagamo, da se seznanite z mnenjem št. 07121-1/2023/1090 z dne 29. 8. 2023, ki obravnava vprašanje nadaljnje obdelave javno dostopnih podatkov. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnikov na www.ip-rs.si/vop.

Pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Pri tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Kot smo opozorili v zgoraj citiranem mnenju, ne glede na to, da so določeni osebni podatki, npr. ime in priimek ter naslov lastnika nepremičnine iz zemljiške knjige javno dostopni, to še ne pomeni, da izgubijo naravo osebnega podatka in da se lahko neomejeno nadalje uporabljajo za kakršenkoli namen. 86. člen ZVOP-2 namreč določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Pri presoji kakršnekoli nadaljnje obdelave javno dostopnih podatkov je skladno s 86. členom ZVOP-2 torej treba izhajati iz namena, zaradi katerega so bili ti podatki določeni kot javni. Skladno s prvim odstavkom 1. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21, ZZK-1) je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. IP z nezavezujočim mnenjem tako ne more podati končne ocene, ali je nameravana obdelava osebnih podatkov, kot jo opisujete zakonita, saj je to odvisno od konkretnega svetovanja, ki ga opravljate in s tem tudi namena obdelave osebnih podatkov (če vaše svetovanje obsega npr. pojasnilo stranki v zvezi z vpisanimi pravicami na konkretni nepremičnini, je taka obdelava verjetno dopustna). Opozarjamo tudi, da mora upravljavec spoštovati tudi t.i. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Dokončno bi lahko IP o konkretni zadevi odločal v inšpekcijskem postopku.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo