Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je bil na sklepu o izvršbi, ki ga je toženka prejela 13. 11. 2015, naveden izvršilni naslov s točnim nazivom in datumom sodne odločbe, je toženka že takrat izvedela za njen obstoj, zato je 19. 1. 2016 vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje prepozen.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot prepozen. Toženki je naložilo, da je dolžna tožnici povrniti 630,11 EUR stroškov postopka v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženka, uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi ter dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Meni, da podatki o prometu na bančnem računu dokazujejo, da ta ni bil blokiran. Ko toženka ni mogla več poslovati s sredstvi, je zahtevala pojasnilo in tako izvedela za sklep o izvršbi, ki naj bi bil izdan na podlagi sodbe sodišča v K. V izvršilnem spisu je vloga, kdaj je toženka zahtevala vpogled in kopije dokumentov, v naslovnem spisu pa tudi vloga za izdajo kopije dokumentov. Toženka se ne more sprijazniti z razlago njenega dejanskega bivanja v Ž., ki sloni na domnevah in ne na dejstvih. Tožnica želi prikazati, kot da toženka stalno biva v Ž., kar pa ne drži. Tožnici je poznano, da ima toženka družino v L., moža in dva otroka ter vnuke, da je v pokoju in da skrbi za družino, da pa pogosto hodi v Ž. po smrti matere. To pa ne pomeni, da ima tam bivališče in da pričakuje kakršnokoli pošto. Dejansko bivanje in dolžnost prijavljanja stalnega in občasnega prebivanja urejajo predpisi, ki jih toženka upošteva. Ima lastnino oziroma solastnino na treh nepremičninah, vendar pa Ž. lahko opredeli le kot počitniško bivališče ali občasno prostočasno bivališče, ne pa kot stalno ali začasno redno bivališče. 3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po določilu drugega odstavka 117. člena ZPP je treba predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok oziroma od dneva zamude, če je zanjo izvedela kasneje, po šestih mesecih od dneva zamude pa vrnitve v prejšnje stanje ni več mogoče zahtevati. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v izvršilni spis Okrajnega sodišča v Ljubljani ugotovilo, da je toženka prejela sklep o izvršbi I 211/2015 13. 11. 2015, kar izhaja iz lastnoročno podpisane vročilnice kot javne listine. Iz omenjenega sklepa o izvršbi izhaja, da je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočne in izvršljive zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Kočevju P 34/2015 z dne 25. 8. 2015. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka že takrat lahko izvedela, da je zoper njo tekel pravdni postopek in se je imela možnost nanj odzvati, zato je dne 19. 1. 2016 vloženi predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen po poteku petnajstdnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP ter prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju je posledično pravilna, kar je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.
6. Ker je toženka predlog vložila prepozno, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do njenih nadaljnjih pritožbenih navedb glede kraja dejanskega prebivanja.
7. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Enako je sodišče odločilo glede stroškov tožeče stranke, saj ta z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).