Jedro

Izplačilo božičnice ni izrecno urejeno na zakonski ravni. Tako je v prvem odstavku 126. člena ZDR med drugim določeno, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. ZDR v nadaljevanju vsebuje tudi določbe o osnovni plači, delovni uspešnosti in dodatkih, plačilnemu dnevu, kraju in načinu izplačila plače itd., ne pa o božičnici. Ob izostanku drugih zakonskih določb pa obračun in izplačilo božičnice načeloma omogoča že drugi odstavek 7. člena ZDR, po katerem so s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo lahko določene pravice, ki so za delavca ugodnejše. Pri božičnici gre običajno za enkratno izplačilo, ki ni redni del mesečne plače, saj se obračuna in izplača enkratno v določenem trenutku.

Kolektivna pogodba za novinarje časopisne hiše določa, da se novinarjem enkrat letno izplača božičnica. Pogoj za izplačilo je dosežen pozitivni izid iz poslovanja družbe, predviden v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta, ki ga je uprava sprejela v zadnjem kvartalu za naslednje poslovno leto. Nadalje določa, da se v primeru, da je poslovni izid iz poslovanja družbe nižji kot je predviden v planu, a še vedno pozitiven, uprava in sindikat dogovorita, da v mesecu novembru preučita možnosti izplačila božičnice in če sporazumno ugotovita, da te možnosti so, o njeni konkretni višini skleneta posebni pisni dogovor. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožena stranka načrtovanega poslovnega izida ni dosegla, prav tako pa sindikat novinarjev in uprava nista sklenila pisnega dogovora o višini božičnice za sporno leto. Zato tožbeni zahtevek tožeče stranke na izplačilo božičnice ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča in tožena stranka sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožečih strank, da jim je tožena stranka dolžna obračunati božičnico za leto 2009 v bruto znesku, od tega zneska odvesti pripadajoče davke in prispevke in jim izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2009 dalje do plačila in sicer v zneskih razvidnih iz I. točke izreka sodbe. Odločilo je, da morajo tožeče stranke v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 1.791,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki do plačila. Svoje stroške postopka krijejo tožeče stranke same (II. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožujejo tožeče stranke iz vseh pritožbenih razlogov in sicer da je sodišče dejansko stanje napačno ugotovilo in na takšno ugotovitev nepravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku tožečih strank in toženi stranki naloži plačilo stroškov tožečih strank v zvezi s to pritožbo, podrejeno, da vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarjajo, da so zaposleni pri toženi stranki kot novinarji, za katere velja Kolektivna pogodba za novinarje A. z dne 31. 3. 2009, ki v 34. členu ureja pod naslovom „Božičnica“ tudi izplačilo božničnice, in sicer se novinarjem enkrat letno praviloma do 24. 12. izplača božičnica. Pogoj za izplačilo božičnice je dosežen pozitivni poslovni izid iz poslovanja, predviden v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta, ki ga je uprava sprejela v zadnjem kvartalu za naslednje poslovno leto. V primeru da je poslovni izid iz poslovanja družbe nižji, kot je predviden v planu, a še vedno pozitiven, se uprava in sindikat dogovorita, da v mesecu novembru preučita možnosti izplačila božičnice in če sporazumno ugotovita, da te možnosti so, skleneta o njeni konkretni višini posebni pisni dogovor. Božičnica pripada novinarju, ki je na dan izplačila zaposlen v družbi. Novinarju, ki ni delal vse leto, pa pripada božičnica sorazmerno obračunanim plačam. Tožeče stranke so že navedle, da je Izvršni odbor Sindikata novinarjev A. v skladu s 34. členom kolektivne pogodbe pozval upravo tožene stranke, da skupaj preučita možnosti izplačila božičnice za leto 2009. Izvršni odbor Sindikata novinarjev A. se je sestal večkrat in pisno izmenjaval stališča o ponujeni višini božičnice, ki jo je predlagala uprava tožene stranke, in sicer 440,00 EUR bruto, in o višini božičnice, izračunani na podlagi doseženega poslovnega rezultata, ki jo je predlagal Izvršni odbor Sindikata novinarjev A.. Le ta je na podlagi informacije, ki jo je podal predsednik uprave tožene stranke tekom dogovarjanja o višini izplačila božičnice za leto 2009, da je uresničen poslovni načrt tožene stranke za obdobje I. - X. leta 2009 v višini 88 %, predlagal, da se izplača novinarjem božičnica za leto 2009 v sorazmerni višini glade na dosežen poslovni rezultat. Podlaga za izračun božičnice je 5. člen tarifne priloge h KPND, ki določa, da se božičnica izplača v višini 60 % bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji. Načrt poslovanja družbe za leto 2009 je uprava sprejela 4. 12. 2008. Na podlagi podatkov Statističnega urada RS je znašala povprečna mesečna plača zaposlenih v RS v mesecu septembru 2009 1.433,93 EUR, v mesecu oktobru 2009 1.448,13 EUR in v mesecu novembru 2009 1.570,00 EUR ali povprečno v obdobju mesečno 1.484,19 EUR. 60 % tega povprečja v skladu s 5. členom tarifne priloge znaša 890,51 EUR, glede na dosežen poslovni izid (88 %) bi bila torej ustrezna višina božičnice za leto 2009 783,65 EUR. Božičnico bi morala tožena stranka novinarjem izplačati do 24. 12. 2009. Ker je bil poslovni izid iz poslovanja tožene stranke za obdobje I. do X. 2009 nižji, kot je bil predviden v planu, ki ga je tožena stranka sprejela dne 4. 12. 2008, a še vedno pozitiven, sta se pravdni stranki na pobudo Izvršnega odbora Sindikata novinarjev A. iz meseca novembra 2009 začeli dogovarjati o izplačilu božičnice in o njeni višini, vendar dogovora o višini božičnice za leto 2009 nista sklenili. Uprava tožene stranke je predlagala način, da se kot izhodišče za določitev višine izplačila božičnice za leto 2009 določi višina izplačane božičnice v letu 2008, in se ga sorazmerno zmanjša glede na razmerje med doseženim poslovnim izidom v letu 2008 in predvidenim izidom v letu 2009. Navedena primerjava kot primerjava za izplačilo božičnice po mnenju tožečih strank ni v skladu s 34. členom KPND oziroma 5. členom Tarifne priloge k KPND. Ker je obveza tožene stranke, da izplača božičnico pogojena s pozitivnim poslovnim izidom, se v zvezi z dogovarjanjem o izplačilu in o višini božičnice uporabljajo določila Obligacijskega zakonika, ki v prvem členu določa subsudiarno oziroma smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava, saj Zakon o delovnih razmerjih oziroma kolektivna pogodba teh vprašanj ne urejata. Po določbi 34. člena kolektivne pogodbe je tožena stranka dolžna novinarjem izplačati božičnico le, če je izpolnjen pogoj, da je dosežen pozitivni poslovni izid iz poslovanja družbe, predviden v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta. To določilo je za toženo stranko obvezujoče, saj je predmet obveznosti. Obveza tožene stranke, da novinarjem izplača božičnico po 34. členu kolektivne pogodbe je pogodbena obveza, katere nastanek in prenehanje je odvisno od negotovega dejstva, ki ga predstavlja pozitiven izid poslovanja. V skladu s 59. členom Obligacijskega zakonika je moč šteti, da je ta pogoj uresničen, saj je predsednik uprave tožene stranke podal med dogovarjanji izjavo o 88 % doseganju poslovnega načrta za leto 2009. Po mnenju tožečih strank je za določitev višine božičnice za leto 2009 potrebno uporabiti podatke o doseženem poslovnem rezultatu za leto 2009 ter izplačati božičnico v njenem sorazmernem delu v višini 783,65 EUR. Priglašajo pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožečih strank zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Med pravdnimi strankami je bilo nesporno, da tožena stranka poslovnega izida, ki ga je uprava predvidela v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta, ni dosegla. Navedeno dejstvo izrecno navedejo tudi tožeče stranke v svoji pritožbi. V določbi 34. člena kolektivne pogodbe pa sta tožena stranka in sindikat novinarjev izrecno dogovorila, da v kolikor pogoj za izplačilo božičnice ni dosežen, se sindikat novinarjev in uprava dogovorita, da v mesecu novembru preučita možnosti izplačila božičnice in če sporazumno ugotovita, da te možnosti so, skleneta o njeni konkretni višini poseben pisni dogovor. V konkretni zadevi je tako za utemeljenost oziroma neutemeljenost tožbenega zahtevka bistvena ugotovitev, ali je med sindikatom novinarjev in upravo tožene stranke prišlo do dogovora o izplačilu božičnice, torej ali je bila glede izplačila božičnice sklenjena pogodba med udeleženima strankama, saj pogoj kot ga določa kolektivna pogodba, ni bil izpolnjen. Ker v konkretnem primeru ponudba tožene stranke tožečim strankam za izplačilo božičnice v višini 440,00 EUR bruto ni bila sprejeta, prav tako pa ni bila sprejeta ponudba sindikata novinarjev tožene stranke, do soglasja volj ni prišlo in pogodba glede izplačila in višine božičnice ni bila sklenjena. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Izplačilo božičnice ni izrecno urejeno na zakonski ravni. Tako je v prvem odstavku 126. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) med drugim določeno, da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki in drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. ZDR v nadaljevanju vsebuje tudi določbe o osnovni plači, delovni uspešnosti in dodatkih, plačilnemu dnevu, kraju in načinu izplačila plače itd., ne pa o božičnici. Ob izostanku drugih zakonskih določb pa obračun in izplačilo božičnice načeloma omogoča že drugi odstavek 7. člena ZDR, po katerem so s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo lahko določene pravice, ki so za delavca ugodnejše. Pri božičnici gre običajno za enkratno izplačilo, ki ni redni del mesečne plače, saj se obračuna in izplača enkratno v določenem trenutku.

Kolektivna pogodba za novinarje časopisne hiše A. z dne 31. 3. 2009 (v nadaljevanju kolektivna pogodba) v 34. členu določa, da se novinarjem enkrat letno, praviloma do 24. 12. izplača božičnica. Pogoj za izplačilo je dosežen pozitivni izid iz poslovanja družbe predviden v načrtu poslovanja za prvih deset mesecev tekočega poslovnega leta, ki ga je uprava sprejela v zadnjem kvartalu za naslednje poslovno leto. Peti odstavek 34. člena določa, da v primeru, da je poslovni izid iz poslovanja družbe nižji kot je predviden v planu, a še vedno pozitiven, se uprava in sindikat dogovorita, da v mesecu novembru preučita možnosti izplačila božičnice in če sporazumno ugotovita, da te možnosti so, o njeni konkretni višini skleneta posebni pisni dogovor.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da pogoj za izplačilo po določbi prvega odstavka 34. člena kolektivne pogodbe ni bil izpolnjen, ker je tožena stranka za prvih deset mesecev leta 2009 načrtovani poslovni izid dosegla le v 88 %. Izpolnjen pa ni bil tudi pogoj iz petega odstavka 34. člena, ker sindikat novinarjev in uprava nista sklenila pisnega dogovora o višini božičnice za leto 2009. Zato je zahtevek zavrnilo.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo božičnice, ker je obveza tožene stranke pogodbena obveza, katere nastanek in prenehanje je odvisno od negotovega dejstva, ki ga predstavlja pozitiven izid poslovanja. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je pogoj za izplačilo božičnice v primeru, ko ni izpolnjen poslovni izid po planu, za izplačilo božičnice potreben dogovor med sindikatom in upravo o možnosti in višini izplačila. Ob upoštevanju splošnih pravil civilnega prava je za sklenitev dogovora potrebno predhodno soglasje volj strank o vsebini dogovora. Višina božičnice je v konkretnem primeru bistvena sestavina pogodbe. Sindikat novinarjev ponudbe tožene stranke ni sprejel, sprejeta tudi ni bila ponudba sindikata novinarjev, torej do soglasja volj ni prišlo. Tako ni bil izpolnjen pogoj iz petega odstavka 34. člena kolektivne pogodbe, ni prišlo do pisnega dogovora med sindikatom in upravo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja, saj za rešitev zadeve niso relevantni. Sodišče namreč presoja tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena in navede le tiste razloge, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (360. člen ZPP).

Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeče stranke s pritožbo niso uspele, odgovor tožene stranke pa ni prispeval k rešitvi zadeve, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe in odgovora na pritožbo krijejo sami (165. člen ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).